Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (62-86)


  1.      tabún  -a m (ȗ) kem. najstarejši hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: tabun, sarin in soman ♪
  2.      taburét  -a m (ẹ̑) nizek stol brez naslonjala: okrogel, rezljan taburet; vzhodnjaški taburet; mizica s taburetom ♪
  3.      táca  -e ž (á) 1. spodnji del noge nekaterih sesalcev: pes je ležal z glavo na tacah; mačka zamahne s taco po hrošču / medved se je postavil na zadnje tace noge; odtisi pasjih tac; tapkanje tac / kot kletvica pasja taca, kakšna vročina 2. slabš. noga, roka: taca ga boli; težko najde čevlje za svoje tace; držal je kozarček v tresočih se tacah ∙ slabš. izteguje tace po očetovih žuljih prilašča si, hoče si prilastiti očetovo premoženje; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; nar. pritiskati na taco pri kolovratu nožno gonilo, stopalnik; poljud. medvedje ali medvedove tace užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; poljud. medvedove tace travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, strok. navadni dežen; zajčja taca nekdaj blazinica za pudranje iz zajčje kože ♦ etn. morska taca narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro; teh. taca široka podporna ploskev na spodnjem delu nosilne priprave ♪
  4.      tácar  -ja m (ȃ) slabš. medved: tacar je delal škodo / medved tacar ♪
  5.      tácast  -a -o prid. (á) podoben taci: vrata se odpirajo s tacasto kljuko / ekspr. tacasta stopala ♪
  6.      tacáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. počasi, okorno hoditi: med drevjem je tacal medved; gosi so tacale po dvorišču; s težkimi koraki je tacal po sobi // slabš. hoditi: peš bi tacal tri dni / vso mladost je tacal bos bil 2. ekspr. mendrati po čem: vojaki so tacali po knjigah ♪
  7.      tackáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. stopicati: fantek tacka ob materi ♪
  8.      tačàs  prisl. (ȁ) raba peša 1. takrat: razmere so bile hude, a tačas se o tem še ni smelo govoriti; pogovarjali so se o njem. Ravno tačas je vstopil / posestvo je prevzel sin. Od tačas je začelo iti na bolje 2. medtem: nekateri so si šli ogledovat jamo, drugi pa so se tačas zabavali tačàs vez., v zvezi tačas ko takrat ko: tačas ko je spal, so morali biti tiho // medtem ko: tačas ko sem jaz brusil srp, je zavezala snop; prim. čas, ta ♪
  9.      tačásen  -sna -o prid. (á) knjiž. takraten: slika ustreza tačasnemu idealu ženske lepote ♪
  10.      táčica  -e ž (á) manjšalnica od taca: maček si je s tačico umival gobček ♪
  11.      táčka  -e ž (á) 1. manjšalnica od taca: psiček z belimi tačkami / zajec se je postavil na zadnje tačke noge; odtisi mačjih tačk / plašč iz lisičjih tačk iz lisičjega krzna s spodnjega dela nog / naučil je psa dajati tačko dvigniti tačko tako, da se lahko prime kot v pozdrav / kot ukaz psu daj tačko 2. ljubk. nogica, rokica: rožnate tačke dojenčka 3. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: dvigniti, spustiti tačko; potisniti rob pod tačko; tačka in čolniček ● poljud. medvedje ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva ♪
  12.      tadva  gl. ta ♪
  13.      tael  -a [tél] m (ẹ̑) nekdaj vzhodnoazijska utežna enota ♪
  14.      táft  -a m (ȃ) gosta, trda in gladka tkanina iz svile: taft za dežnike; večerna obleka iz tafta // tekst., pri svilenih tkaninah platnena vezava: tkati v taftu; neskl. pril.: taft svila; taft vezava ♪
  15.      táftast  -a -o prid. (ȃ) ki je iz tafta: taftasto krilo ♪
  16.      táften  -tna -o prid. (ȃ) taftast: taftna obleka ♪
  17.      tagétes  -a m (ẹ̑) vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, žametnica: saditi salvije in tagetes; stebelca tagetesa ♪
  18.      tahigrafíja  -e ž (ȋ) biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis, brzopis: grška tahigrafija ♪
  19.      tahikardíja  -e ž (ȋ) med. pojav, da srce utripne v minuti večkrat, kot je normalno: bradikardija in tahikardija ♪
  20.      tahiméter  -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu: tahimeter in teodolit ♪
  21.      tahinírati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. lenariti, ne delati: samo tahinirajo, delo pa čaka ♪
  22.      táhion  in tahión -a m (ȃ; ọ̑) fiz. domnevni delec, ki je hitrejši od svetlobe: teorija o tahionih ♪
  23.      tahográf  -a m (ȃ) teh. priprava, ki zapisuje vrtilno hitrost: opremiti avtobuse s tahografi ♪
  24.      tahométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje vrtilne hitrosti, merilnik vrtilne hitrosti: tahometer je kazal tisoč vrtljajev na minuto ♪
  25.      taísti  -a -o prid. (ȋ) 1. knjiž. isti: spet ga je ugriznil taisti pes / bila sta na taisti strani / ponavljati taiste gibe ene in iste; imeti hlače in suknjič taiste barve enake 2. knjiž. prav ta: taisto osebo, o kateri govorite, so zaprli; izuma niso patentirali, čeprav taisto stvar uvažajo / počilo je in taisti trenutek je nastal pravi pekel prav tisti 3. star. ta, tisti: popisal je vse, kar je doživel v taistih časih; še nekdo ji je bil naklonjen pod taisto streho taísti -a -o sam.: nagovoril je občinstvo. Taisto ga je pozdravilo; prim. isti, ta ♪

   1 12 37 62 87 112 137 162 187 212  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA