Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (5.887-5.911) 
- bárhant tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat ♪
- bárhanten -tna -o prid. (á) barhantast: otrok v barhantnih cunjah ♪
- bárhantov -a -o prid. (á) nanašajoč se na barhant: barhantova barva / barhantovo perilo barhantasto ♪
- bariêra -e ž (ȇ) 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere ♪
- bárijev -a -o prid. (á) nanašajoč se na barij: barijev hidroksid; barijev sulfat; barijeve spojine ♦ med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi ♪
- barikáda -e ž (ȃ) nav. mn. na hitro postavljena cestna pregrada ali zapreka, zlasti pri oboroženih spopadih: na ulicah so postavili barikade; boriti se na barikadah ∙ knjiž. klicati na barikade spodbujati k uporu, boju ♪
- bárin -a m (ȃ) v carski Rusiji zemljiški gospod: njegov oče je bil barin starega kova ♪
- barístka -e ž (ȋ) gost. strokovnjakinja za pripravo mešanih pijač v baru: baristka je pripravila dober cocktail ♪
- barít -a m (ȋ) min. rudnina barijev sulfat, težec: rudnik barita ♪
- barjánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barje: barjanska megla; barjanska šota; mehka barjanska tla / barjanski prebivalci ♪
- bárje -a s (ȃ) močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje ♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem ♪
- bárjevec -vca m (ā) petr. rjavi železovec, ki nastaja v barjih ♪
- bárka -e ž (ȃ) večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja // star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa ∙ barko voziti pijan se opotekati; popivati ♪
- barkáča -e ž (á) čoln, zlasti za promet v pristaniščih: pripeljal se je na motorni barkači; pristaniška barkača // slabš. barka: s to barkačo se ne bom vozil ◊ navt. večji čoln vojne mornarice ♪
- barkaróla -e ž (ọ̑) pesem beneških gondoljerjev: zvoki barkarole // skladba v ritmu take pesmi: zaigrati barkarolo ♪
- barkása -e ž (ȃ) čoln, zlasti za promet v pristaniščih: barkasa je pristala v zalivu; tovorne barkase ◊ navt. večji čoln vojne mornarice ♪
- bárman -a m (ȃ) gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru: barman meša cocktaile ♪
- barnabít -a m (ȋ) rel. menih reda, imenovanega po sv. Barnabu: samostan barnabitov ♪
- baróčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na barok: baročni slog / baročni oltar; hiša z baročnim pročeljem; baročno slikarstvo / naši baročni pisci / baročna glasba // knjiž. zelo okrašen, razgiban, bujen: baročna pisava; ekspr. ženska baročne postave baróčno prisl.: slog je baročno preobložen ♪
- baróčnost -i ž (ọ̑) um. značilnost baročnega: slikovita baročnost pročelja / baročnost izražanja ♪
- barográf -a m (ȃ) meteor. priprava, ki stalno zapisuje zračni pritisk ♪
- barók -a m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del // doba tega sloga: pozni barok ♪
- barokizírati -am nedov. in dov. (ȋ) um. predelovati v baročnem slogu: barokizirati gotsko stavbo ♪
- barométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture ♪
- barométrski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na barometer: barometrsko stanje / barometrski minimum ♪
5.762 5.787 5.812 5.837 5.862 5.887 5.912 5.937 5.962 5.987 
