Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (5.712-5.736) 
- avtomobílček -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami ♪
- avtomobílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča ♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu ♪
- avtonómen -mna -o prid. (ọ̄) ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost ♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje avtonómno prisl.: avtonomno poslujoča enota ♪
- avtonomíst -a m (ȋ) pristaš avtonomizma ♪
- avtonómnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost avtonomnega: avtonomnost pokrajine; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti ♪
- ávtopilót -a m (ȃ-ọ̑) aer. naprava za avtomatično vodenje letala: avtopilot nadomešča posadko ♪
- ávtopopravljálnica in ávto popravljálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ-ȃ) delavnica za popravljanje avtomobilov: avtopopravljalnica je odprta nepretrgoma ♪
- ávtopromèt in ávto promèt -éta m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) avtomobilski promet: z dograditvijo avtoceste bo omogočen večji avtopromet / Avtopromet Kranj je odprl še eno redno avtobusno progo avtobusno podjetje ♪
- avtopsíja -e ž (ȋ) 1. knjiž. neposredno ogledovanje, opazovanje: knjigo pozna iz avtopsije; orisati stanje na podlagi avtopsije 2. med. preiskovanje trupla, navadno z raztelešenjem: opraviti avtopsijo; pri avtopsiji so ugotovili smrt zaradi zastrupitve; avtopsija trupla ♪
- ávtor -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev ♪
- ávtorica -e ž (ā) ženska oblika od avtor: avtorica obravnava socialno vprašanje; znana avtorica; avtorica romana ♪
- avtoritéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od avtoriteta: avtoritetno politično vodstvo ♪
- ávtorski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic ♦ biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj ♪
- ávtostòp -ópa m (ȃ-ȍ ȃ-ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop ♪
- ávtostópar tudi ávtoštópar -ja m (ȃ-ọ̑) kdor potuje z avtostopom: avtostopar je stal ob cesti; med potjo je pobral dva avtostoparja ♪
- ávtostóparka tudi ávtoštóparka -e ž (ȃ-ọ̑) ženska oblika od avtostopar: ob cesti je stala skupina avtostopark ♪
- ávtostráda -e ž (ȃ-ā) avtocesta: peljati se po avtostradi; nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke-Milan ♪
- avtoštopar ipd. gl. avtostopar ipd. ♪
- azaléja -e ž (ẹ̑) okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje; semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej ♦ bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum ♪
- azbést -a m (ẹ̑) snov iz nezgorljivih azbestnih vlaken in nezgorljivega vezilnega materiala: obložiti z azbestom; zaščitna obleka iz azbesta // min. vlaknati različek serpentina ali amfibola: serpentinov azbest; naravne zaloge azbesta ♪
- ázbuka -e ž (ȃ) ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici: tretja črka azbuke ♪
- azíl -a m (ȋ) zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila // zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi ♪
- azílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na azil: azilska pravica države / azilska oskrba starih ljudi ♪
- ázimut -a m (ȃ) geogr. kot med smerjo proti severu in smerjo opazovanega predmeta: določiti, odmeriti azimut; azimut 40° ♪
- àzóik -a m (ȁ-ọ́) geol. del arhaika, iz katerega ni organskih ostankov ♪
5.587 5.612 5.637 5.662 5.687 5.712 5.737 5.762 5.787 5.812