Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (562-586)


  1.      bájtarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bajtarje: bajtarski otroci; bil je iz bajtarske družine; bajtarska zemlja / bajtarska revščina; sam.: tak kmet, pa je vzel bajtarsko ♪
  2.      bájtarstvo  -a s (ȃ) soc. družbeni sloj vaškega polproletariata: nastanek bajtarstva na Slovenskem ♪
  3.      bájtati  -am nedov. (ȃ) zastar. med gradnjo pažiti, podpirati z lesom ♪
  4.      baláta  -e ž (ȃ) kem. kavčuku podoben strjen izcedek iz tropskih dreves ♪
  5.      balísta  -e ž (ȋ) v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja ♪
  6.      balotáža  -e ž (ȃ) glasovanje s kroglicami, zlasti kadar noben od kandidatov ni dobil zadostne večine ♪
  7.      balta  gl. bavta ♪
  8.      bántam  -a m (ȃ) šport. lažja kategorija težkoatletov: v bantamu sta boksarja pokazala odličen slog; neskl. pril.: bantam kategorija ♪
  9.      bántamski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bantam: prvak v bantamski kategoriji ♪
  10.      barantáč  -a m (á) slabš. kupčevalec, prekupčevalec: v trg so prihajali sejmarji, barantači in mešetarji; zvijačen barantač ♪
  11.      barantálec  -lca [u̯c] m (ȃ) raba peša kupčevalec, prekupčevalec: konjski barantalec; barantalec z vinom ♪
  12.      barantánje  -a s (ȃ) glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja ♪
  13.      barantáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. pog. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene 2. raba peša kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke ♪
  14.      baratáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. kupčevati, prekupčevati: baratati z lesom ♪
  15.      baréta  -e ž (ẹ̑) baretka: za potovanje je najprimernejše pokrivalo bareta ♪
  16.      bárhantast  -a -o prid. (á) ki je iz barhanta: barhantasta obleka ♪
  17.      básta  medm. (ȃ) pog. konec, zadosti, dovolj: nehaj že, basta; ta bo moj — pa basta! ♪
  18.      bastárd  -a m (ȃ) 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda // izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard ♪
  19.      bastárden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bastarde: bastardna žival; pren. ta beseda je bastardna tvorba ♪
  20.      bastardírati  -am dov. in nedov. (ȋ) biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti; križati: bastardirati rž in pšenico; bastardirati žrebca z oslico bastardíran -a -o: bastardirane čebele ♪
  21.      bastárdka  -e ž (ȃ) ženska oblika od bastard ♪
  22.      bastárdski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bastarde: grof in njegov bastardski sin; pren. bastardska mešanica stilov ♪
  23.      báta  -e ž (á) pog. vata: zamaši si ušesa z bato ♪
  24.      batálja  -e ž (á) zastar. boj, bitka: krvava batalja ♪
  25.      bataljón  -a m (ọ̑) 1. vojaška enota iz več čet: prva četa drugega bataljona / jurišni, tankovski bataljon; kazenski bataljon na soški fronti; bataljon za zveze / predsednik republike je pregledal častni bataljon 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: cel bataljon otrok se podi po dvorišču ♪

   437 462 487 512 537 562 587 612 637 662  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA