Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (5.512-5.536)



  1.      arheópteriks  -a m (ọ̑) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič
  2.      arhetíp  -a m () knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis ◊ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je
  3.      arhidiakonát  -a m () upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
  4.      arhimandrít  -a m () v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit
  5.      Arhimédov  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, oporateh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej
  6.      arhitékt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist
  7.      arhitektónika  -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike
  8.      arhitektónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na arhitektoniko: arhitektonski stil renesanse; arhitektonski vidiki; arhitektonska ureditev naselja; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo arhitektónsko prisl.: arhitektonsko oblikovan park; arhitektonsko grajena sonata
  9.      arhitéktski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektski naraščaj; arhitektska zamisel stavbe / arhitektski tehnik
  10.      arhitektúra  -e ž () 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline // veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe
  11.      arhitektúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe arhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja
  12.      arhív  -a m () zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; pregledati in urediti arhiv; državni, šolski, zasebni arhiv / filmski arhiv zvitki filmskih trakov // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv / Mestni arhiv
  13.      arhiválen  -lna -o prid. () arhivski: uporabljati arhivalne vire; razstavljati arhivalno in stvarno gradivo o razvoju in delu šol
  14.      arhivírati  -am dov. in nedov. () dati, prenesti v arhiv: arhivirati dokumentacijsko gradivo
  15.      arhívski  -a -o prid. () nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona
  16.      árhont  -a m () pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi
  17.      Ariádnin  -a -o prid. () knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo: iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov
  18.      árija  -e ž (á) skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo: peti, poslušati arijo; operne arije; arija Valentina iz opere Faust ♦ muz. koloraturna arija
  19.      arijánec  -nca m () rel. pristaš arianizma: nastopati proti arijancem
  20.      ariózen  -zna -o prid. (ọ̑) muz. speven na način, ki je med recitativom in arijo: v njegovi operi prevladuje ariozni element; ariozni monolog v prvem dejanju
  21.      aristófanski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Aristofanu: aristofanski prizori v komediji; aristofanska komedija
  22.      aristokracíja  -e ž () v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija
  23.      aristokratíja  -e ž () pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast
  24.      aristokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno
  25.      aristokrátstvo  -a s () lastnosti, značilnosti aristokratov: sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom aristokratskim rodom, položajem; pren. aristokratstvo duha

   5.387 5.412 5.437 5.462 5.487 5.512 5.537 5.562 5.587 5.612  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA