Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (537-561)


  1.      àvitaminóza  -e ž (ȁ-ọ̑) med. bolezen zaradi manjkanja vitaminov: nevarna avitaminoza / avitaminoza C zaradi manjkanja vitamina C ♪
  2.      àvitaminózen  -zna -o (ȁ-ọ̑) pridevnik od avitaminoza: avitaminozno obolenje ♪
  3.      avskultácija  -e ž (á) med. preiskovanje organov s poslušanjem, osluškovanje: avskultacija pljuč, srca ♪
  4.      avskultánt  -a m (ā á) nekdaj sodniški pripravnik: služboval je kot avskultant ♪
  5.      avskultatóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na avskultacijo: avskultatorična preiskava srca / avskultatorični izvid ♪
  6.      avtárkičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtarkijo: avtarkična država; avtarkično ozemlje / avtarkični razvoj dežele; avtarkično gospodarstvo / očitajo jim avtarkične težnje ♪
  7.      avtarkíja  -e ž (ȋ) ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo; gospodarska avtarkija; obsojati politiko avtarkije; pren. duhovna, kulturna avtarkija ♪
  8.      avtarkízem  -zma m (ȋ) ekon. težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: ekstremni avtarkizem ♪
  9.      ávtocésta  in ávto césta -e ž (ȃ-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste // široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana-Zagreb ♪
  10.      ávtokárta  -e ž (ȃ-ȃ) karta, zemljevid, prirejen posebej za avtomobiliste: imeti, kupiti avtokarto; izšla je nova avtokarta Jugoslavije ♪
  11.      ávtomontáža  -e ž (ȃ-ȃ) montaža, sestavljanje avtomobilov ♪
  12.      avtoritárec  -rca m (ȃ) pristaš avtoritarizma: bil je fanatičen avtoritarec ♪
  13.      avtoritáren  -rna -o prid. (ȃ) osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim / avtoritarna država / avtoritaren princip ♪
  14.      avtoritarízem  -zma m (ȋ) avtoritaren politični sistem: odpor proti avtoritarizmu ♪
  15.      avtoritárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost avtoritarnega, samovoljnost: avtoritarnost voditeljev ♪
  16.      avtoritatíven  -vna -o prid., avtoritatívnejši (ȋ) nanašajoč se na avtoriteto: avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka ton, ki ne trpi ugovorov // avtoritaren: avtoritativni režim; avtoritativna politika avtoritatívno prisl.: avtoritativno nastopati, soditi ♪
  17.      avtoritatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost; odrekajo mu avtoritativnost; avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede ♪
  18.      avtoritéta  -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki ♪
  19.      ávtotáksi  -ja m (ȃ-ȃ) osebni avtomobil z voznikom, ki se najame za krajše prevoze; taksi: najeti, poklicati avtotaksi; pripeljati se z avtotaksijem / sesti v avtotaksi; neskl. pril.: organizirali bodo avtotaksi službo ♪
  20.      ažiotáža  -e ž (ȃ) v kapitalistični ekonomiki špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen na borzi ♪
  21.      bájta  -e ž (ȃ) 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta? ♪
  22.      bájtar  -ja m (ȃ) lastnik zelo majhnega posestva: znižali so davke malim kmetom in bajtarjem ♪
  23.      bájtarica  -e ž (ȃ) lastnica zelo majhnega posestva ali bajtarjeva žena: za dnino so najemali bajtarice ♪
  24.      bajtaríja  -e ž (ȋ) zelo majhno posestvo: prišla je z bajtarije na kmetijo ♪
  25.      bájtarka  -e ž (ȃ) bajtarica ali bajtarjeva hči: oženil se je z bajtarko ♪

   412 437 462 487 512 537 562 587 612 637  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA