Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (512-536) 
- argumentácija -e ž (á) utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga // dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija ♪
- arhivólta -e ž (ọ̑) arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: arhivolta nad romanskim portalom ♪
- aristárh -a m (ȃ) knjiž. strog kritik, zlasti v jezikoslovju: naši takratni aristarhi ♪
- asignatár -ja m (ā) fin. oseba, v katere korist je asignacija izdana ♪
- asimptóta -e ž (ọ̑) geom. premica, ki se približuje krivulji, ne da bi jo dosegla: asimptota hiperbole ♪
- aspiráta -e ž (ȃ) lingv. s pridihom izgovorjen glas ♪
- astát -a m (ȃ) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, At ♪
- astátičen -čna -o prid. (á) elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti ♪
- áta -a tudi -e m (á) v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded ♪
- atáka -e ž (ȃ) knjiž. nenaden močen vojaški naskok: divja ataka; ataka oklopnikov; pren. polemična ataka; ataka na politiko miroljubne koeksistence ♪
- atakírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. naskočiti, napasti: divje so atakirali ♪
- atamán -a m (ȃ) 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov ♪
- atamánstvo -a s (ȃ) naslov, dejavnost atamana: odpovedal se je atamanstvu / v času njegovega atamanstva ♪
- ataraksíja -e ž (ȋ) filoz. stanje duševne umirjenosti ♪
- atašé -ja m (ẹ̑) član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi; kulturni, trgovinski, vojaški ataše; ataše češkoslovaškega poslaništva ♪
- atašéjski -a -o (ẹ̑) pridevnik od ataše: atašejska služba ♪
- atavístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atavizem: atavističen pojav, znak / atavistična dispozicija / atavistična strast do zemlje podedovana ♪
- atavízem -zma m (ȋ) biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih: premagovati atavizem; pojavi, znaki atavizma; pren. otresti se atavizmov preteklosti ♪
- atentát -a m (ȃ) morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov: narediti, pripravljati atentat; atentat na predsednika; poskus atentata; žrtve atentata; pren. to je pravi atentat na moralo ♪
- atentátor -ja m (ȃ) kdor naredi atentat: atentator je izginil; neznan atentator ♪
- atentátorka -e ž (ȃ) ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili ♪
- atestát -a m (ȃ) zastar. spričevalo, potrdilo: kljub dobremu atestatu ni dobil službe ♪
- avgmentatív -a m (ȋ) lingv. beseda, ki izraža povečanje ♪
- avgústa -e ž (ȗ) zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej ♪
- a vísta prisl. (ȋ) fin. na vpogled, ob predložitvi: izplačati a vista; neskl. pril.: menica a vista menica, plačljiva ob predložitvi; a vista obveznosti bank na zahtevo takoj plačljive obveznosti ♪
387 412 437 462 487 512 537 562 587 612