Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (4.562-4.586)



  1.      vegetabílije  -lij ž mn.) knjiž. rastlinska hrana: hraniti se z vegetabilijami
  2.      vegecija  -e ž (á) bot. 1. rast in razvoj rastlin: doba vegetacije; okrasnega grmičevja ne obrezujemo pred začetkom vegetacije 2. rastlinske združbe na določenem področju: zaščititi vegetacijo; bujna vegetacija / barjanska, gozdna vegetacija; nizka vegetacija
  3.      vegetacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na vegetacijo: vegetacijska doba / vegetacijski pas; vegetacijska karta / vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast koreninegeogr. vegetacijska meja nadmorska višina, do katere sega vegetacija
  4.      vegetarijánec  -nca m () kdor je samo rastlinsko hrano: restavracija za vegetarijance
  5.      vegetarijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na vegetarijance ali vegetarijanstvo: vegetarijanska hrana / vegetarijansko gibanje
  6.      vegetarijánstvo  -a s () prehranjevanje samo z rastlinsko hrano: odločil se je za vegetarijanstvo
  7.      vegetatíven  -vna -o prid. () 1. rastlinski: vegetativni in animalni svet / vegetativna hrana / vegetativno baročno okrasje 2. bot. ki je v zvezi z rastjo in prehranjevanjem rastlin: listi, korenine in drugi vegetativni deli rastline / vegetativni organi korenina, listi, steblo 3. biol. ki poteka brez oploditve, nespolen: vegetativno razmnoževanje / vegetativno križanje rastlin 4. biol. nanašajoč se na za ohranjanje življenja in za rast bistvena in od volje neodvisna dogajanja v telesu: dihanje, prebava in druge vegetativne funkcije / vegetativno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje
  8.      vèlekapil  -a m (-) v kapitalizmu lastniki velikega kapitala kot predstavniki gospodarskega, političnega vpliva, moči: koristi velekapitala / mednarodni velekapital
  9.      vèlekapitalíst  -a m (-) v kapitalizmu kapitalist, ki je lastnik velikega kapitala: dobički velekapitalistov
  10.      vèlekapitalístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na velekapitaliste: velekapitalistična miselnost / velekapitalistični trusti
  11.      vèlespekkel  tudi vèlešpekkel -kla m (-á) ekspr. 1. velik, pomemben film, velika, pomembna predstava: igrati v velespektaklu / zgodovinski velespektakel 2. velik, pomemben dogodek: poroka princese bo velespektakel / svetovni velespektakel
  12.      velešpektakel  gl. velespektakel
  13.      vèletatvína  -e ž (-í) ekspr. velika tatvina: veletatvina orožja
  14.      vélikobrinski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na Veliko Britanijo: velikobritansko ozemlje / velikobritanska politika
  15.      veslka  -e ž () pri starih Rimljanih vsaka od deviških svečenic, ki varujejo sveti ogenj v templju boginje Veste, zaščitnice družine: v bele tunike in škrlatne plašče oblečene vestalke ∙ knjiž. vestalka družinskega ognjišča mati
  16.      veslski  -a -o prid. () nanašajoč se na vestalke: vestalska čistost, vestnost / vestalske device
  17.      vídeokaséta  -e ž (-ẹ̑) kaseta z magnetnim trakom, slikovna kaseta: vložiti videokaseto
  18.      vinjéta  -e ž (ẹ̑) 1. majhna, preprosta okrasna risba, zlasti na začetku ali koncu besedila: narisati vinjeto; z vinjetami okrašena knjiga 2. nekdaj nalepka z majhno risbo in naslovom izdelovalca, trgovca: lepiti vinjete na stekleničke z zdravili 3. lit. dekadenčna, impresionistična črtica, zlasti Cankarjeva: pisati vinjete; zbirka vinjet / literarna vinjeta
  19.      vínta  -e ž () nižje pog. 1. (zaganjalna) ročica: priviti vinto na os; z vinto goniti, vrteti stroj / z vinto zaganjati motor avtomobila z zaganjalno kljuko 2. vitel: potegniti drevo z vinto 3. dvigalka: z vinto dvigniti del avtomobila ● nižje pog. vinta za lesne svedre vrtalo
  20.      víntati  -am nedov. () nižje pog. 1. vrteti (gonilno) ročico: vintati z vso močjo 2. pritiskati na koga, privijati koga: vintati dolžnika / pri zasliševanju so ga vintali
  21.      viskozitéta  -e ž (ẹ̑) fiz. viskoznost: viskoziteta barv, lakov, olja
  22.      visokooknski  -a -o prid. () teh., v zvezi visokooktanski bencin bencin, ki ima oktansko število okoli sto: proizvodnja visokooktanskega bencina
  23.      vistavizíjski  -a -o prid. () film. nanašajoč se na snemanje na filmski trak, ki teče vodoravno skozi kamero, in ustrezno projiciranje na široko platno: vistavizijski film / vistavizijska tehnika
  24.      ta  -e ž () vrtn. okrasna vzpenjavka z enojnimi ali sestavljenimi listi, Cissus: gojiti vite
  25.      vilen  -lna -o prid., vilnejši () 1. ki je bistven za ohranjanje življenja: vitalni organi človeka; vitalni procesi v telesu; vitalne funkcije organov; vitalne potrebe bitja / vitalni deli rastline / vitalna moč življenjska // knjiž. ki je bistven za obstoj, nadaljnji potek česa; ključen, osnoven: vitalni pogoji za delo; to je za nas vitalno vprašanje 2. sposoben za življenje, obstajanje: vitalen rod; vitalna živalska vrsta / vitalna družba; vitalna narodna skupnost / hišna goba v lesu ni več vitalna živa 3. poln življenjske moči, volje do udejstvovanja: kdor se ukvarja s športom, je bolj vitalen; vitalna, razgibana osebnost; stara je, pa še zmeraj zelo vitalna / vitalna institucija ◊ filoz. vitalna sila življenjska sila; med. vitalna indikacija za operacijo zdravstveni znaki, po katerih je operacija nujna za ohranitev življenja; vitalna kapaciteta pljuč količina zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu; soc. vitalna statistika statistika, ki zbira in proučuje podatke o rojstvu, smrti, rodnosti, porokah prebivalstva; šport. vitalna točka pri karateju mesto na telesu, na katerem lahko uresničen udarec povzroči hudo poškodbo

   4.437 4.462 4.487 4.512 4.537 4.562 4.587 4.612 4.637 4.662  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA