Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (4.437-4.461)



  1.      trobéntanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od trobentati: poslušati trobentanje / trobentanje o uspehih
  2.      trobéntar  -ja m (ẹ̑) trobentač: koncert znanega trobentarja
  3.      trobéntarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trobentarje ali trobentanje: čisti ton trobentarskega sola / po svojih trobentarskih zmožnostih daleč presega vse druge / ekspr. povešena trobentarska lica
  4.      trobéntast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobenti: trobentast cvet; trobentasta cev ∙ ekspr. govoriti s trobentastim glasom močnim, donečim
  5.      trobenški  -a -o (á) pridevnik od trobentač: trobentaška točka sporeda
  6.      trobéntati  -am nedov. (ẹ̑) 1. igrati (na) trobento: trobentač trobenta 2. ekspr. glasno, doneče se usekovati: ves dan že smrka in trobenta / trobentati z nosom 3. preh., slabš. glasno, vsiljivo govoriti, pripovedovati: o svojih uspehih trobenta po vsem mestu / nehajte že trobentati neumnosti trobentajóč -a -e: trobentajoč glas
  7.      trompéta  -e ž (ẹ̑) nižje pog. trobenta: igrati (na) trompeto; hrup bobnov in trompet
  8.      tróštati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo tróštati se upati, pričakovati: ne troštamo se več lepih dni; živeti moramo in se troštati, da bo bolje
  9.      trótamôra  -e ž (ọ̑-ó) etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro: zibelka z vrezano trotamoro
  10.      trov  -áva -o prid. ( á) čeb. ki zalega neoplojena jajčeca: trotava matica / trotava čebelja družina
  11.      trovost  -i ž (á) čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca
  12.      ta  -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljenoagr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus
  13.      tast  -a -o prid. (ŕ) star. grčast, žilast: imel je zdelane, trtaste roke
  14.      tuara  -e ž () zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: zaščitenost tuatar
  15.      tuhč  -a m (á) pog., ekspr. kdor (rad) premišlja, razglablja: redkobeseden tuhtač
  16.      túhtanje  -a s (ú) pog. premišljanje, razglabljanje: po dolgem tuhtanju je le našel rešitev / tuhtanje besed, načrtov
  17.      túhtati  -am nedov. (ú) pog. premišljati, razglabljati: zmeraj nekaj tuhta; tuhtati o življenju; tuhta, kje bi dobil denar / tuhtal je in tuhtal, čas pa je tekel tuhje: tuhtaje ležati tuhtajóč -a -e: tuhtajoč fant
  18.      túhtav  -a -o prid. (ú) pog. ki (rad) premišlja, razglablja: tuhtav človek
  19.      túhtavec  -vca m (ú) pog. kdor (rad) premišlja, razglablja: po naravi je tuhtavec; samotarski tuhtavec
  20.      tùinm  in tù in m prisl. (-) 1. na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: vrt zeleni, tuintam cvete drevo; sneg se je tuintam udiral do kolen; tuintam ob cesti smo videli velike skale 2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tuintam poglejte v sobo k bolniku; le tuintam je rekel kako besedo; prim. tu
  21.      tùpam  in tù pa m prisl. (-) tuintam: ljudje so tupatam stali v gručah in se pogovarjali / tupatam je šla za nekaj dni v toplice; prim. tu
  22.      túrkotarski  -a -o prid. (-) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki: turkotatarske jezikovne značilnosti / turkotatarski jeziki
  23.      ta  -e ž (ū) zlasti v primorskem okolju kombinezon: obleči tuto; delavci v tutah
  24.      ta  medm. (ū) za uspavanje otroka: aja, tuta, aja, spi otrok moj / tuta nina; aja tuta
  25.      tast  -a -o prid. (ū) zastar. nezgovoren in bojazljiv: ne bodi no tutast, povej kaj

   4.312 4.337 4.362 4.387 4.412 4.437 4.462 4.487 4.512 4.537  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA