Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (4.337-4.361)



  1.      terebínta  -e ž () knjiž. terebint: na pobočju raste terebinta
  2.      teril  -a m () tekst. poliestrno vlakno italijanske proizvodnje: navitek teritala // tkanina iz teh vlaken: krilo, zavese iz teritala
  3.      termost  -a m () 1. naprava za avtomatično vzdrževanje stalne temperature: termostat se je pokvaril; električni termostat; termostat v hladilniku 2. teh. omarici podobna naprava, v kateri je stalna temperatura: v termostat je shranil vzorec za analizo
  4.      têrra incógnita  têrre incógnite [tera inkognita] ž (-ọ̑) knjiž. popolnoma neznan, nepoznan svet: ta pokrajina mu je terra incognita // kar je popolnoma neznano, nepoznano sploh: afriška književnost je še terra incognita
  5.      tesnôta  -e ž (ó) knjiž. tesnoba: obšla ga je tesnota
  6.      testamènt  -ênta m ( é) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka: brati testament; napraviti, preklicati testament; ovreči testament / pismeni, ustni testament; pren. pisateljev umetniški testament ◊ rel. novi testament drugi del svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; nova zaveza
  7.      testamenren  -rna -o prid. () knjiž. oporočen: testamentarna določila / testamentarni dedič
  8.      testamenričen  -čna -o prid. (á) zastar. oporočen: testamentarična določila testamenrično prisl.: testamentarično komu kaj zapustiti
  9.      testamentírati  -am dov. in nedov. () knjiž., redko z oporoko določiti, zapustiti, oporočiti: testamentirati komu hišo
  10.      téstast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben testu: testasta gmota, snov / ekspr. testaste nabrekline pod očmi
  11.      testor 1 -ja m () kdor testira, preizkuševalec: testator kandidatov / testatorji avtomobilov
  12.      testor 2 -ja m () jur. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja
  13.      ta  -e ž (é) 1. sestra očeta ali matere: teta nas je obiskala; ima dva strica in tri tete / mala ali mrzla teta očetova ali materina sestrična; stara teta očetova ali materina teta ∙ biti, ostati (doma) za teto v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri // navadno kot nagovor starejša znana ženska: teta, koliko je ura 2. etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: biti, iti za teto; starešina in teta
  14.      taničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tetanijo: tetanični napad / tetanični krč
  15.      tetaníja  -e ž () med. bolezen z dolgotrajnimi krči, navadno zaradi pomanjkanja kalcija v krvi: zdraviti tetanijo ♦ vet. pašniška tetanija ki se pojavlja pri kravah molznicah na paši
  16.      tanus  -a m (ẹ̑) med. huda infekcijska bolezen z bolečimi, dolgotrajnimi krči, mrtvični krč: cepiti proti tetanusu
  17.      tanusen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tetanus: tetanusni bacil / tetanusni serum
  18.      théta  -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) osma črka grške abecede: napisati theto [ϑ]
  19.      tibenski  -a -o prid. () nanašajoč se na Tibetance ali Tibet: tibetanski pastir / tibetanski jezik ♦ zool. tibetanski vol dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu; jak
  20.      tíbetast  -a -o prid. () tekst. ki je iz tibeta: tibetasto krilo
  21.      tihôta  -e ž (ó) knjiž. tišina: povsod je bila tihota; nastala je tihota; tihoto je prekinilo streljanje; v tihoto se je oglasil zvon; nočna tihota; popolna, velika tihota; tihota poletnega jutra / spregovoril je sredi največje tihote ∙ star. tihota na morju brezvetrje
  22.      tihopec  -pca m () kdor skrivaj, na nedovoljen način prinaša, spravlja kaj čez državno mejo: izslediti tihotapce; tihotapec orožja; tihotapec z mamili; zbirališče tihotapcev
  23.      tihopen  -pna -o prid. () knjiž. skriven, neopazen: tihotapen zasledovalec tihopno prisl.: za njim se je tihotapno plazil maček
  24.      tihopiti  -im nedov.) skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati a) čez državno mejo: zaprli so ga, ker je tihotapil; tihotapiti mamila, orožje / tihotapiti iz tujine; tihotapiti blago čez mejo b) kam sploh: tihotapiti orožje upornikom; tihotapiti pisma v zapor tihopiti se ekspr. skrivaj, neopazno iti: počasi se je tihotapil iz sobe; tihotapiti se k vratom, na podstrešje; tihotapiti se po stopnicah; tihotapil se jim je za hrbet // neopazno prihajati: sončna svetloba se v ozkih curkih tihotapi skozi špranje; v sobo se tihotapi vonj po hrani / vanj se tihotapi strah tihopljen -a -o: tihotapljeni diamanti; prodajalci tihotapljenega blaga
  25.      tihopka  -e ž () ženska oblika od tihotapec: kaznovati, odkriti tihotapko; tihotapka cigaret

   4.212 4.237 4.262 4.287 4.312 4.337 4.362 4.387 4.412 4.437  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA