Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (4.237-4.261)



  1.      škrpêta  -e ž () nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: teh škrpet ne bom več nosil
  2.      škŕta  -e ž (ŕ) zastar. zareza: naslonil je škrto puščice na tetivo in sprožil ● zastar. pogledal je skozi ozko škrto špranjo
  3.      škŕtanje  -a s (ŕ) glagolnik od škrtati: škrtanje ključa, noža; škrtanje peska pod nogami / poslušati škrtanje miši / škrtanje fotografskega aparata
  4.      škrriti  -im nedov.) pog. skopariti: škrtariti z materialom
  5.      škŕtati  -am nedov. (ŕ) ob premikanju dajati kratke, rezke glasove: ključ škrta v ključavnici; pero, plug, žaga škrta; škarje škrtajo; ura škrta; brezoseb. v temi je škrtalo / pesek, sneg škrta pod škornji škriplje; suhe veje so škrtale pod nogami pokale // povzročati s čim take glasove: v spanju škrtati z zobmi / z nožem škrtati po kamnu; škrtati s peresom po papirju pisati s peresom, ki škrta / miš, podgana škrtaekspr. vozovi so počasi škrtali po cesti škrtajoč se premikali; škrtal je pri pijači skoparil; ekspr. novinarji so škrtali s fotografskimi aparati fotografirali; ekspr. razbojniki, je škrtal oče jezno govoril škrje: vrata so se škrtaje odprla škrtajóč -a -e: škrtajoč z zobmi, je odšel; škrtajoči zapahi
  6.      šláhta  -e ž () v poljskem okolju, nekdaj nižje in srednje plemstvo: poljsko meščanstvo in šlahta
  7.      šlátati  -am nedov., tudi šlajte; tudi šlala (á ā) nižje pog. tipati, otipavati: otrok šlata igračko / šlatala je blago, da bi videla, če se mečka / šlatal je okrog, da bi našel izhod / začel jo je šlatati
  8.      šméntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža a) podkrepitev trditve: šmentaj, to je bilo pa hudo b) začudenje: šmentajte no, kdo bi si mislil
  9.      šméntan  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ekspr. ki izraža a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna 2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati šméntano prisl., ekspr. zelo, hudo: šmentano se mi mudi; dekle je šmentano čedno
  10.      šníta  -e ž (í) nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine
  11.      šóštar  -ja m (ọ̑) nar. vzhodno žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na štoru je bilo veliko šoštarjev
  12.      šôta  -e ž (ó) gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo rastlinskih ostankov, zlasti mahov: rezati šoto; nastanek šote; uporaba šote v vrtnarstvu; šota in premog
  13.      šôtar  -ja m () nekdaj kdor se ukvarja z rezanjem šote: šotarji na barju
  14.      šôtast  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na šoto: šotasta površina / v severnih krajih imajo koče šotaste strehe
  15.      špaléta  -e ž (ẹ̑) grad. ploskev, ki v debelini stene omejuje odprtino oken, vrat: v špaleto vstaviti podboj / okenska, zidna špaleta
  16.      šparnski  tudi sparnski -a -o prid. () 1. nanašajoč se na Špartance ali Šparto: špartanski vojaki / strogost špartanske vzgoje 2. knjiž. zelo strog, nepopustljiv: špartanske vzgojne metode / špartanski način življenja ● knjiž. špartanska oprema skromna, preprosta šparnsko tudi sparnsko prisl.: biti špartansko vzgojen
  17.      šparnstvo  tudi sparnstvo -a s () knjiž. velika strogost, nepopustljivost: špartanstvo v vzgoji
  18.      špektakel  ipd. gl. spektakel ipd.
  19.      špil  -a [a] m () 1. nižje pog. bólnica: zaradi rane na nogi je bila v špitalu 2. zastar. sirotišnica, ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital
  20.      špilar  -ja m () zastar. oskrbovanec sirotišnice, ubožnice: tudi njega so sprejeli med špitalarje
  21.      špilski  -a -o [tudi s] prid. () 1. nižje pog. bolničen, bolnišničen: špitalski oddelki 2. zastar. sirotišniški, ubožniški: sprejeti špitalskega otroka v rejo
  22.      špótati  -am nedov. (ọ́) star. zmerjati: špotala ga je vpričo vseh špótati se posmehovati se: kaj se boš špotal, saj nisi sam nič boljši
  23.      šb  -a m () 1. voj. vodstveni organ v večji vojaški enoti: štab se posvetuje, sestane; poročati štabu; štab bataljona, odreda; admiral s svojim štabom / načelnik štaba / glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov; operativni štab; vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije; štab za civilno zaščito // sedež tega organa: to je izvedel v štabu 2. vodstveni organ kake organizacijske enote: pionirski štab je imel sejo; sestaviti štab mladinske brigade // s prilastkom skupina odgovornih sodelavcev, navadno ob vodilni osebnosti, za opravljanje določene naloge: ustanovili so štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami; delovni, reševalni štab / ekspr.: cel štab pisarniških delavcev; okrog sebe ima štab novinarjev, znanstvenikov
  24.      šben  -bna -o prid. () nanašajoč se na štab: štabno delo, posvetovanje / štabna pisarna / štabni oficir; štabni zdravnik
  25.      šbovec  -vca m () žarg. štabni oficir: štabovci so se sestali

   4.112 4.137 4.162 4.187 4.212 4.237 4.262 4.287 4.312 4.337  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA