Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (41.912-41.936)


  1.      žgalína  -e ž (í) zastar. sončna pripeka: trpeti v žgalini ♪
  2.      žgánec  -nca m (á) nav. mn. jed zlasti v obliki grudic, navadno iz moke, vode: drobiti, kuhati, mešati žgance; dobro zabeljeni žganci; žganci s kislim zeljem; govori, kot bi imel žgance v ustih / žganec je padel na tla grudica te jedi / ajdovi, koruzni žganci; krompirjevi žganci v katerih je krompir; mlečni žganci politi z mlekom ● ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
  3.      žganína  -e ž (í) 1. knjiž. žgana pijača: steklenica žganine 2. arheol. ostanki sežganega trupla ♪
  4.      žganjaríja  -e ž (ȋ) star. točilnica žganja; žganjarna: srečala sta se v žganjariji ♪
  5.      žganjáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. kuhati žganje: žganjarila sta dolgo v noč ♪
  6.      žganjárna  -e ž (ȃ) 1. točilnica žganja: bil je natakar v žganjarni 2. obrat za predelovanje zlasti sadja v žganje: delati v žganjarni ♪
  7.      žganjárnica  -e ž (ȃ) star. točilnica žganja; žganjarna: pijanci so posedali v žganjarnici ♪
  8.      žgánje  -a tudi žganjè -à s (á; ȅ ȁ) žgana alkoholna pijača zlasti iz sadja: kuhati, piti žganje; predelovati sadje v žganje; kozarček, steklenica žganja / naročiti dvojno žganje dvojno navadno mero, čašico žganja / na jedilnem listu je bilo tudi več žganj / češnjevo, figovo, hruškovo žganje; žganje iz žita ∙ ekspr. utopiti se v žganju postati hud pijanec ♪
  9.      žganjepítje  -a s (í) zastar. pitje žganja: odpovedati se žganjepitju ♪
  10.      žgáti  žgèm nedov., žgál (á ȅ) 1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti // imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo 2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo ♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati // s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno 3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov; žgati opeko, posodo iz gline 4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate 5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge; žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge // ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal 6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče 7. sežigati: žgati drva, bukove trske; žgati stara pisma 8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč; sedela sta na peči in žgala svečo ● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljati žgáti se 1. zaradi prevelike vročine se uničevati: potica se žge / na vroči peči se obleka žge 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: poleti se je rad žgal žgóč -a -e 1. deležnik od žgati: žgoč pogled; žgoč udarec; žgoča bolečina; žgoča žeja; žgoča želja; žgoče sonce 2. publ. nujen, pereč: obravnavati žgoče probleme; reševanje žgočih vprašanj 3. ekspr. oster, nepopustljiv: žgoča družbena kritika; to je predmet žgočih razprav; prisl.: žgoče gledati; žgoče sijati žgán -a -o: žgana glina; žgana opeka ∙ žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje ♦ arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega ♪
  11.      žgečkáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. z rahlim premikanjem prstov po kakem delu telesa povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: žgečkati otroka; žgečkati po podplatih, pod nosom / žgečkati s slamico / brezoseb. mene ne žgečka // z rahlim dotikanjem povzročati tak občutek: njeni lasje so ga žgečkali po vratu; prijetno žgečkati / volna jo žgečka 2. ekspr. delovati na organizem tako, da nastane reakcija; dražiti: raznovrstna jedila so mu žgečkala nos / brezoseb. v grlu ga žgečka žgečkajóč -a -e: žgečkajoča trava ♪
  12.      žgoléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: ptiči so žgoleli na vejah / slavec, škrjanec, taščica žgoli ∙ ekspr. kar naprej žgoli neke popevke s prijetnim, visokim glasom poje, prepeva 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: bila je vesela in je neprestano žgolela / ves dan je žgolel v italijanščini govoril žgolèč -éča -e: žgoleč ptič; žgoleč smeh ♪
  13.      žíca  -e ž (í) dolg, tanek kovinski izdelek, navadno okroglega prereza: žica se pretrga, stali; napeti, preščipniti žico; povezati, preplesti z žico; bakrena, jeklena žica; drobna, tanka žica; izolirana, pocinkana žica; debelina, prerez žice; svitek žice; ogrodje, mreža iz žice / bodeča žica; brzojavne, telefonske žice; parketna žica za čiščenje, drgnjenje parketa ∙ ekspr. glas onkraj žice je utihnil sogovornik pri telefonskem pogovoru ♦ elektr. dovodna žica ki dovaja električno energijo; pramenasta žica iz zelo tankih sukanih žic; fiz., teh. uporovna žica z veliko ohmsko upornostjo za izdelovanje uporov; metal. valjana, vlečena žica; teh. varilna žica dodajni material pri varjenju v obliki žice ♪
  14.      žíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben žici: žičasta vlakna 2. ki je iz žice: žičasta mreža ♪
  15.      žíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žico: žična debelina / žična krtača; žična mreža, ograja; žična vrv / žični kolobar / žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico; žične škarje škarje za rezanje žice; brezžične in žične zveze ♦ agr. žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; ptt žična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija s prenašanjem po vodniku; teh. žično steklo steklo z vdelano mrežo iz tanke žice ♪
  16.      žíčnat  -a -o prid. (ȋ) ki je iz žice: žičnat podstavek; žičnata ščetka; žičnato sito ♪
  17.      žíčnica  -e ž (ȋ) 1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami: zgraditi žičnico; peljati se z žičnico; obratovanje žičnice; zgornja postaja žičnice / enosedežna žičnica osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji po en sedež; kabinska žičnica; krožna žičnica osebna žičnica, pri kateri se kabine ali sedeži gibljejo med postajama v isti krožni smeri; nihalna žičnica pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazaj ♦ mont. jamska žičnica za prevoz premoga, rude v rudniku; teh. težnostna žičnica po kateri se premika tovor zaradi lastne teže 2. navadno v zvezi hmeljna ali hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam: postaviti hmeljno žičnico ♪
  18.      žíčničar  -ja m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnico: usposabljati žičničarje; mehaniki in žičničarji // publ. podjetje, ki se ukvarja s takim prevažanjem: dogovori med žičničarji ♪
  19.      žíd  -a m, im. mn. žídje in žídi (ȋ í) 1. pripadnik židovske vere: gospodar je bil žid 2. ekspr. stiskač, oderuh: postal je pravi žid ● knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu ♪
  20.      žída  -e ž (ȋ) star. svila: trgovec z žido; žamet in žida / v žido se oblačiti ♪
  21.      žídan  -a -o prid. (ȋ) star. svilen: židana obleka, ruta ∙ ekspr. ima židan čas veliko prostega časa; ekspr. biti židane volje dobre ♪
  22.      žídek  -dka -o prid. (í) težko tekoč: židek med; židka tekočina / židko blato mehko, lepljivo ♦ fiz. ki se upira pretakanju v ceveh in gibanju teles v njem ♪
  23.      žídkost  -i ž (í) lastnost snovi, da težko teče: zniževati židkost z višanjem temperature // fiz. lastnost tekočin in plinov, da se upirajo pretakanju v ceveh in gibanju teles v njih: meriti židkost; židkost plina, tekočine ♪
  24.      žídov  -a m (ȋ) zastar. žid: židov mu je obljubil denar ♪
  25.      žídovka  -e ž (í) zastar. židinja: postala je židovka ♪

   41.787 41.812 41.837 41.862 41.887 41.912 41.937 41.962 41.987 42.012  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA