Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (4.112-4.136)


  1.      stávkoven  -vna -o prid. (ȃ) knjiž. stavčen: stavkovne značilnosti ♪
  2.      stávkoven  in stavkóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na stavko: stavkovni odbor, voditelj / stavkovno gibanje ♪
  3.      stavkujóč  -a -e prid. (ọ̄ ọ́) neprav. stavkajoč: stavkujoči delavci; sam.: zahteve stavkujočih ♪
  4.      stávljati  -am nedov. (á) star. postavljati: stavljati knjige na polico; bolniku stavljamo na glavo mrzle obkladke dajemo / hiše stavljajo na nerodovitno zemljo / hlev že stavljajo gradijo, zidajo / tega prijatelja stavlja nad druge / stavljati pogoje, pripombe; stavljala si je vprašanja in sama odgovarjala nanje ● star. stavljati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. stavljati življenje na kocko postavljati življenje na kocko; star. stavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavljati kaj na razpolago dajati ♪
  5.      stávljenje  -a s (á) glagolnik od staviti: stavljenje hiše / stavljenje razprave le počasi napreduje / ročno, strojno stavljenje ♪
  6.      stávnica  -e ž (ȃ) 1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede: zlagati črke v stavnico 2. tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi: delati v stavnici / ročna, strojna stavnica 3. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ki se ukvarja z organizacijo stav: voditi stavnico; lastnik stavnice ◊ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; teh. premične palice za zorenje, skladiščenje sira ♪
  7.      stávnik  -a m (ȃ) nar. sir iz neposnetega mleka: delati stavnik ◊ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; stavnica ♪
  8.      stávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stavce: zahtevno stavsko delo / stavsko društvo ♪
  9.      stáž  -a m (ȃ) 1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo: opraviti staž; staž v bolnišnici; trajanje staža / biti na stažu 2. publ., s prilastkom čas opravljanja poklica, članstva: ima večleten vozniški staž; ugotoviti staž članov kake organizacije / skrajšati delovni staž delovno dobo ♪
  10.      stažíranje  -a s (ȋ) glagolnik od stažirati: končati stažiranje; stažiranje v bolnišnici ♪
  11.      stažírati  -am nedov. (ȋ) delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica: stažirati v bolnišnici ♪
  12.      stažíst  -a m (ȋ) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik: biti stažist na univerzi; stažist v bolnišnici ♪
  13.      stažístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od stažist: stažistka na kirurškem oddelku ♪
  14.      stéhtati  -am dov. (ẹ̑) ugotoviti, določiti težo s tehtnico: prodajalka je stehtala jabolka; stehtati krompir, meso; natančno stehtati; vsak dan se stehta / stehtati na kuhinjski tehtnici; pren. stehtati pravico stéhtan -a -o: stehtano blago ♪
  15.      steptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) 1. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: steptati sneg, zemljo // s teptanjem narediti, urediti: steptati pot; steptati smučišče 2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: steptati travo / steptati črva / ekspr. v jezi ga je hotel steptati ∙ ekspr. steptati koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga steptán -a -o: steptan sneg; hiša iz steptane ilovice; steptano smučišče ♪
  16.      stihotápiti  -im dov. (á ȃ) pretihotapiti: stihotapiti orožje / stihotapiti blago čez mejo / stihotapiti se skozi skrivna vrata v hišo ♪
  17.      stotáček  -čka m (á) ekspr. manjšalnica od stotak: rad bi prihranil kak stotaček ♪
  18.      stoták  -a m (á) vrednost sto denarnih enot: prihranila je več stotakov // bankovec v tej vrednosti: plačati s stotakom ♪
  19.      strahôta  -e ž (ó) 1. kar povzroča strah, hudo trpljenje: preživeti vojne strahote; videl je strahote koncentracijskega taborišča / ekspr. narediti konec strahotam 2. značilnost strašnega, hudega: pozabiti strahoto dneva; opisal je strahoto prestanih muk 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati; strahota je pomisliti, da bi se to res zgodilo; strahota je, da ga ni mogoče pregovoriti 4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: strahota, takega ravnanja pa nisem pričakoval ● redko obšla jo je strahota pred samo seboj strah ♪
  20.      strepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) vztrepetati: pogledal ga je tako grdo, da je kar strepetal; strepetati od mraza, strahu; strepetati po vsem telesu / roke so ji strepetale; prim. iztrepetati ♪
  21.      strepetávati  -am nedov. (ȃ) 1. rahlo, komaj zaznavno zamahovati s perutmi: ptiči strepetavajo 2. vztrepetavati: v spanju ječi in strepetava; strepetavati po vsem telesu / njeno telo strepetava ♪
  22.      striptizéta  -e ž (ẹ̑) ženska, ki izvaja striptiz: nastopala je kot striptizeta v baru ♪
  23.      stritarjánski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Stritarju: stritarjansko svetobolje ♪
  24.      stuhtati  gl. iztuhtati ♪
  25.      súbdominánta  -e ž (ȗ-ȃ) muz. četrta stopnja v durovi ali molovi lestvici: dominanta in subdominanta ♪

   3.987 4.012 4.037 4.062 4.087 4.112 4.137 4.162 4.187 4.212  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA