Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (401-425)
- tát -ú tudi -a m, mn. tatóvi stil. táti, im. mn. stil. tatjé (ȃ) 1. kdor krade: tat je pobegnil; izslediti, prijeti, zalotiti tatu; varovati pred tatovi; izurjen tat; kurji, živinski tat; tatovi drevesc; tatovi in pretepači; plazi se kakor tat / ekspr.: literarni tat; lovski tat divji lovec / kot psovka tat tatinski ∙ prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; preg. tatiče obešajo, tatove izpuščajo za manjši prestopek se navadno huje kaznuje kot za
velik 2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: tat dobrega imena; šalj. veseljak in devištva tat / tat njihove sreče ♪
- táta -a tudi -e m (á) v meščanskem okolju ata, oče: daj tatu copate; poljubi svojega tata / kot nagovor tata, kupi mi čokolado ♪
- tatárski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tatare: tatarski jezik / tatarsko naselje / tatarsko plenjenje ◊ bot. tatarski javor divji ali kultivirani javor z neenakomerno nazobčanimi listi in belimi cveti v pokončnih socvetjih, Acer tataricum; tatarska ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum; gastr. tatarski biftek sesekljan surov goveji file z začimbami; tatarska omaka majonezna omaka s
kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo ♪
- tatárščina -e ž (ȃ) tatarski jezik: prevesti v tatarščino ♪
- tátek -tka m (ȃ) v meščanskem okolju atek, očka: tatka vprašaj za dovoljenje ♪
- táti -ja m (ȃ) v meščanskem okolju atek, očka: kam je šel tati ♪
- tatíca -e ž (í) ženska, ki krade: prijeti tatico / ekspr. lisica je zvita tatica / kot psovka posestva si se polakomnila, tatica ♪
- tatìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od tat: tatič klobas ∙ preg. tatiče obešajo, tatove izpuščajo za manjši prestopek se navadno huje kaznuje kot za velik ♪
- tatín -a m (ȋ) slabš. tat, kradljivec: tatina so prijeli ♪
- tatínec -nca m (ȋ) slabš. tat, kradljivec: tatinci in goljufi ♪
- tatínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tatove ali tatinstvo: tatinska dejavnost / tatinski namen / tatinske oči / tatinska previdnost // ki krade: ima tatinskega soseda; zašel je v tatinsko družbo / ekspr. tatinska lisica, sraka / kot psovka: tat tatinski; seme tatinsko tatínsko prisl.: tatinsko se plaziti v hišo; tatinsko pohlepne oči ♪
- tatínstvo -a s (ȋ) dejavnost tatov: preganjati tatinstvo / pripisovali so mu tatinstvo; zavesti koga v tatinstvo / zaprli so ga zaradi tatinstev kraj, tatvin ♪
- tátovski -a -o (ȃ) pridevnik od tat: tatovska druščina ♪
- tátra -e ž (ȃ) avtomobil češkoslovaške tovarne Tatra: pripeljal se je v stari, prostorni tatri; prevažati les s tatro ♪
- tátrman -a m (ā) nar. 1. strašilo: postaviti tatrmana na njivo; drži se kot tatrman 2. koroško navadno kot glava oblikovan končni del cevi pri vodnjaku, koritu: voda teče iz tatrmana; tatrman s človeško glavo; studenec s tatrmanom ♪
- tatvína -e ž (í) odvzem česa s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tatvine so se razširile po mestu; prijaviti tatvino; biti zaprt zaradi tatvine; tatvine v trgovinah / storiti, zagrešiti tatvino / zalotili so ga pri tatvini kraji / drobna tatvina / duhovna tatvina ♦ jur. roparska tatvina pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar; simulirana tatvina z namenom, da se prikrije poneverba; vlomna tatvina izvršena z vlomom ♪
- táunus -a [tau̯] m (ȃ) osebni avtomobil zahodnonemške tovarne Ford: voziti se s taunusom; dobro ohranjen taunus ♪
- távanje -a s (ā) 1. glagolnik od tavati: tavanje taboriščnikov po dvorišču / tavanje po mestnih ulicah; brezdelno tavanje / teoretično tavanje 2. knjiž. negotovost, nejasnost: glede tega je še mnogo tavanja; dvomi in tavanja ♪
- távati -am nedov. (ā) 1. hoditi počasi, z negotovimi koraki: jetnik je taval pred njim; taval je v temi in tipal, da bi prišel do vrat; obupan je taval v gostilno; pren. človeštvo zmedeno tava v prihodnost 2. hoditi brez cilja, brez orientacije: zamišljen je taval po mestu / tavati po svetu / ekspr. pogled mu je taval po poljih; pren. njegova domišljija nemirno tava 3. ekspr. biti v negotovosti: niso se znašli in so tavali; če bodo zavrgli to teorijo, bodo spet tavali // z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža stanje, kot ga določa samostalnik: tavati v negotovosti; tavati v zablodi, zmotah; ljudstvo je tavalo v temi tavajóč -a -e: tavajoč tipati; tavajoč otrok; tavajoča misel; sam.: slediti tavajočemu ♪
- tavêrna -e ž (ȇ) v nekaterih deželah gostilna, krčma: stopil je v taverno ♪
- tavmatúrg -a m (ȗ) knjiž. čudodelnik: pohabljenci niso pričakovali tavmaturga, potrebovali so človeka ♪
- tavoléta -e ž (ẹ̑) les. zelo tanka bukova ali jelova deska za zaboje zlasti za južno sadje: ladijski pod, tavolete in drugi žagarski izdelki ♪
- tavtologíja -e ž (ȋ) 1. lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje: uporabljati tavtologije; stilna vrednost tavtologij; navesti za primer tavtologijo: globoko seči do srca 2. filoz. sodba, v kateri ima predikat isti pomen kot subjekt: osnovna načela logike so tavtologije ♪
- tavtolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tavtologijo: tavtološka izjava / tavtološka zveza tavtolóško prisl.: tavtološko izrečen stavek ♪
- tavtosilábičen -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada istemu zlogu, istozložen: tavtosilabični glas ♪
276 301 326 351 376 401 426 451 476 501