Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (3.637-3.661)



  1.      sékta  -e ž (ẹ̑) verska skupnost, ki se je odcepila od kake že utrjene verske skupnosti, cerkve, ločina: pridobiti koga za sekto; protestantske sekte; pripadniki, ustanovitelji sekte / verska sekta; pren., ekspr. sekta političnih skrajnežev
  2.      seknt  -a m (ā á) knjiž. pripadnik sekte: imeli so ga za sektanta
  3.      sekntski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na sektante ali sektantstvo: bil je v neki sektantski skupnosti / sektantski obredi
  4.      sekntstvo  -a s (ā) knjiž. pojavljanje, obstajanje sekt: zgodovina religioznega sektantstva
  5.      séktar  -ja m (ẹ̑) knjiž. pripadnik sekte: preganjati sektarje
  6.      sekš  -a m (á) nav. slabš. kdor zastopa skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: biti sektaš; odstraniti iz svojih vrst sektaše in oportuniste
  7.      sekšenje  -a s (á) glagolnik od sektašiti: vzrok za nedejavnost je v organizacijski razpuščenosti in sektašenju; sektašenje in oportunizem
  8.      sekšiti  -im nedov.) nav. slabš. zastopati skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: nikoli ni sektašil; v nekaterih organizacijah so sektašili
  9.      sekški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sektaše ali sektaštvo: nasprotovati sektaškim stališčem / sektaška politika / sektaška skupina sekško prisl.: ravnati sektaško
  10.      sekštvo  -a s () nav. slabš. sektaško mišljenje ali ravnanje: boriti se proti sektaštvu; očitali so jim sektaštvo in dogmatizem / politično sektaštvo
  11.      senjoríta  in señoríta -e [-njo-] ž () v španskem okolju gospodična: rad pogleduje za postavnimi senjoritami / kot nagovor senjorita, ali vas smem prositi za ples
  12.      sentimenlec  -lca m () knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec
  13.      sentimenlen  -lna -o prid. () pretirano čustven: sentimentalen človek; ne bodi sentimentalen; postati sentimentalen / govoriti s sentimentalnim glasom / sentimentalna pesem sentimenlno prisl.: sentimentalno govoriti; bil je sentimentalno romantičen
  14.      sentimenliti  -im nedov.) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali
  15.      sentimentalízem  -zma m () 1. lit. evropska literarna smer sredi 18. stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev: predstavnik, začetnik sentimentalizma / meščanski sentimentalizem 2. redko sentimentalnost: govoriti o tem brez sentimentalizma
  16.      sentimenlka  -e ž () 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka
  17.      sentimenlnež  -a m () ekspr. sentimentalen človek: je čustven, ni pa sentimentalnež
  18.      sentimenlnost  -i ž () pretirana čustvenost: njegova sentimentalnost jih moti / govoriti brez sentimentalnosti / sentimentalnost romana / ekspr. takih sentimentalnosti niso poznali
  19.      séptakord  in septakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz. akord iz prime, terce, kvinte in septime
  20.      septuagínta  -e ž () rel. najstarejši grški prevod svetega pisma stare zaveze
  21.      servéta  -e ž (ẹ̑) pog. 1. prtiček, servieta: obrisati se s serveto 2. redko kuhinjska krpa, brisalka: oprati servete in brisače
  22.      serviéta  -e ž (ẹ̑) 1. manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi; prtiček: razgrniti servieto; obrisati se v servieto / damastna, papirnata servieta 2. redko kuhinjska krpa, brisalka: s servieto pobrisati posodo
  23.      sesjanje  -a [sǝs in ses] s (ā) glagolnik od sestajati se: preprečevati sestajanje in zbiranje; sestajanje z različnimi ljudmi / sestajanje komisije, odbora
  24.      sesjati  -am [sǝs in ses] nedov. (ā) knjiž., v zvezi z iz biti sestavljen: uniforma sestaja iz pelerine in klobuka; sestajati iz različnih prvin
  25.      sesjati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ā) večkrat prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: z njim se pogosto sestaja; sestajati se na različnih krajih // imeti sestanek, sestanke: odbor se sestaja po potrebi

   3.512 3.537 3.562 3.587 3.612 3.637 3.662 3.687 3.712 3.737  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA