Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (3.587-3.611) 
- samostánec -nca m (ȃ) star. redovnik: nekateri samostanci so pisali kronike; puščavnik in samostanec ♪
- samostánka -e ž (ȃ) star. redovnica: sprejela ga je samostanka ♪
- samostánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na samostan: samostanski brat; samostanski predstojnik; član samostanskega reda; samostanski vratar / samostanska vzgoja; samostansko življenje / samostanski hodniki; samostanski vrt / samostanska celica; samostanska halja kuta; samostanska šola nekdaj šola, ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice ∙ ekspr. v tej hiši zmeraj vlada samostanska tišina popolna ♦ rel. samostanska porta prostor ob glavnem vhodu v samostan
samostánsko prisl.: samostansko urejen ∙ ekspr. živeti samostansko osamljeno, zdržno; ekspr. samostansko preprosta sobica zelo preprosta, z malo pohištva ♪
- samôta -e ž (ó) 1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi: samota ga muči; želeti si samote; dnevi samote / duševna samota; pesn. samota srca / trpeti v samoti; na starost je živel v veliki samoti zelo osamljeno, samotno 2. oddaljen, odmaknjen kraj, predel: v to hribovsko samoto malokdo pride; njegova hiša je stala v divji samoti / kmetija leži na samoti / ekspr. hrepeneti po gozdnih samotah ● knjiž. prevzela ga je samota kraja samotnost; star. če se bova srečala kje na samoti, ne vem, kaj bom storil kje na samem; v samoti je še enkrat premislil svoj načrt ko je bil sam; knjiž. v občini je bilo takrat dvajset zaselkov
in nekaj samot samotnih kmetij ♪
- samotár -ja m (á) 1. kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: fant je samotar in hodi navadno sam po hribih; odljuden samotar; živi kot samotar / te ribe so večinoma samotarji; gams, volk samotar // kdor živi v oddaljenem, odmaknjenem kraju, predelu: tako je bilo življenje samotarja v zapuščeni dolini 2. ekspr. kar okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: med drevesi je bil tudi hrast samotar ♪
- samotárec -rca m (ȃ) star. samotar: postal je velik samotarec; pajek je ždel v kotu kot kak samotarec / včasih so v takih bajtah živeli samotarci ◊ zool. samotarci morski raki, ki živijo v praznih polžjih hišicah, Eupaguridae ♪
- samotáriti -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: odkar mu je žena umrla, samotari / nič vas ne vidimo, kar samotarite v svoji sobi / podlasica najraje samotari 2. ne imeti okoli sebe, v bližini drugih stvari svoje vrste: tu in tam je samotarilo kako golo drevo; na koncu doline samotari troje hiš ♪
- samotárjenje -a s (á) glagolnik od samotariti: samotarjenje in obujanje spominov / vdal se je v samotarjenje ♪
- samotárka -e ž (á) ženska oblika od samotar: postala je čemerna samotarka / lisica je velika samotarka; antilopa samotarka / gora samotarka ♪
- samotárski -a -o prid. (á) ki hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: samotarski človek; po naravi je precej samotarski / samotarski medved; podlasica je samotarska žival / samotarsko življenje samotársko prisl.: samotarsko živeti ♪
- samotárstvo -a s (ȃ) samotarsko življenje: s poroko je bilo njegovega samotarstva konec / pripovedoval ji je o samotarstvu svoje mladosti o svoji osamljenosti v mladosti ♪
- sámozaščíta -e ž (ȃ-ȋ) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti ♪
- sámozatája -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. zataja samega sebe: pri tem delu je bila potrebna samozataja in vztrajnost / tega niti z močno samozatajo ni mogel prikriti ♪
- sámozatájen -jna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na samozatajo: koliko samozatajnega truda ga je to stalo sámozatájno prisl.: samozatajno se je obvladoval ♪
- sámozatajeválen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje ♪
- sámozatajevánje -a s (ȃ-ȃ) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok ♪
- sandaléta -e ž (ẹ̑) nav. mn., obrt. sandala z opetjem: kupila si je nove sandalete ♪
- sanitárec -rca m (ȃ) žarg. kdor dela v sanitarni službi: sanitarci so skrbeli za pitno vodo ♪
- sanitáren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na sanitarije: sodobna sanitarna oprema / sanitarni prostori 2. nanašajoč se na zdravstvene razmere, zdravstvo sploh: sanitarni predpis, ukrep / sanitarna inšpekcija; sanitarna služba / sanitarni tehnik // v zvezi sanitarni kordon, nekdaj pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon ◊ gozd. sanitarna sečnja sečnja bolnega in poškodovanega drevja; teh. sanitarni inštalacijski vozel celotna inštalacija na enem mestu v stavbi,
vezana na sanitarije; sanitarna armatura sanitárno prisl.: sanitarno urediti mesto sanitárni -a -o sam., pog.: sanitarni je zelo natančen sanitarni inšpektor; sanitarna je kontrolirala trgovine sanitarna inšpekcija ♪
- sanitárije -rij ž mn. (á ȃ) prostori, navadno v stavbi, namenjeni za osebno higieno: počistiti, urediti sanitarije; športna dvorana ima nove, sodobno opremljene sanitarije / oddati sobo s souporabo sanitarij ♪
- sanitéta -e ž (ẹ̑) zdravstvena služba, zlasti v vojski: ženske so opravile veliko delo v saniteti; zgodovina slovenske sanitete / partizanska saniteta // enota te službe: razporejen je bil v saniteto; saniteta polka ♪
- sátan -a m (ȃ) 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan ga je obsedel; angel in satan; hudoben, zvit kot satan / izganjati satana / kot kletvica o ti satan ti! 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta satan je zmožen vsega / gospodar je bil pravi satan 3. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo nad kom: da bi te satan ♪
- satanéla -e ž (ẹ̑) knjiž. satanka: satan in satanela / ta ženska je prava satanela ♪
- sataníst -a m (ȋ) kdor časti satana: bil je satanist; sekta satanistov ♪
- satanízem -zma m (ȋ) 1. čaščenje satana: satanizem in malikovalstvo 2. knjiž. kar je satansko: skrivnost satanizma pri človeku / to je že pravi satanizem ♪
3.462 3.487 3.512 3.537 3.562 3.587 3.612 3.637 3.662 3.687