Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (3.587-3.611)



  1.      samosnec  -nca m () star. redovnik: nekateri samostanci so pisali kronike; puščavnik in samostanec
  2.      samosnka  -e ž () star. redovnica: sprejela ga je samostanka
  3.      samosnski  -a -o prid. () nanašajoč se na samostan: samostanski brat; samostanski predstojnik; član samostanskega reda; samostanski vratar / samostanska vzgoja; samostansko življenje / samostanski hodniki; samostanski vrt / samostanska celica; samostanska halja kuta; samostanska šola nekdaj šola, ki jo vzdržujejo redovniki ali redovniceekspr. v tej hiši zmeraj vlada samostanska tišina popolnarel. samostanska porta prostor ob glavnem vhodu v samostan samosnsko prisl.: samostansko urejen ∙ ekspr. živeti samostansko osamljeno, zdržno; ekspr. samostansko preprosta sobica zelo preprosta, z malo pohištva
  4.      samôta  -e ž (ó) 1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi: samota ga muči; želeti si samote; dnevi samote / duševna samota; pesn. samota srca / trpeti v samoti; na starost je živel v veliki samoti zelo osamljeno, samotno 2. oddaljen, odmaknjen kraj, predel: v to hribovsko samoto malokdo pride; njegova hiša je stala v divji samoti / kmetija leži na samoti / ekspr. hrepeneti po gozdnih samotah ● knjiž. prevzela ga je samota kraja samotnost; star. če se bova srečala kje na samoti, ne vem, kaj bom storil kje na samem; v samoti je še enkrat premislil svoj načrt ko je bil sam; knjiž. v občini je bilo takrat dvajset zaselkov in nekaj samot samotnih kmetij
  5.      samor  -ja m (á) 1. kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: fant je samotar in hodi navadno sam po hribih; odljuden samotar; živi kot samotar / te ribe so večinoma samotarji; gams, volk samotar // kdor živi v oddaljenem, odmaknjenem kraju, predelu: tako je bilo življenje samotarja v zapuščeni dolini 2. ekspr. kar okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: med drevesi je bil tudi hrast samotar
  6.      samorec  -rca m () star. samotar: postal je velik samotarec; pajek je ždel v kotu kot kak samotarec / včasih so v takih bajtah živeli samotarci ◊ zool. samotarci morski raki, ki živijo v praznih polžjih hišicah, Eupaguridae
  7.      samoriti  -im nedov.) nav. ekspr. 1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: odkar mu je žena umrla, samotari / nič vas ne vidimo, kar samotarite v svoji sobi / podlasica najraje samotari 2. ne imeti okoli sebe, v bližini drugih stvari svoje vrste: tu in tam je samotarilo kako golo drevo; na koncu doline samotari troje hiš
  8.      samorjenje  -a s (á) glagolnik od samotariti: samotarjenje in obujanje spominov / vdal se je v samotarjenje
  9.      samorka  -e ž (á) ženska oblika od samotar: postala je čemerna samotarka / lisica je velika samotarka; antilopa samotarka / gora samotarka
  10.      samorski  -a -o prid. (á) ki hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: samotarski človek; po naravi je precej samotarski / samotarski medved; podlasica je samotarska žival / samotarsko življenje samorsko prisl.: samotarsko živeti
  11.      samorstvo  -a s () samotarsko življenje: s poroko je bilo njegovega samotarstva konec / pripovedoval ji je o samotarstvu svoje mladosti o svoji osamljenosti v mladosti
  12.      sámozaščíta  -e ž (-) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščitajur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti
  13.      sámozaja  -e ž (-) knjiž. zataja samega sebe: pri tem delu je bila potrebna samozataja in vztrajnost / tega niti z močno samozatajo ni mogel prikriti
  14.      sámozajen  -jna -o prid. (-ā) nanašajoč se na samozatajo: koliko samozatajnega truda ga je to stalo sámozajno prisl.: samozatajno se je obvladoval
  15.      sámozatajeválen  -lna -o prid. (-) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje
  16.      sámozatajevánje  -a s (-) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok
  17.      sandaléta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., obrt. sandala z opetjem: kupila si je nove sandalete
  18.      sanirec  -rca m () žarg. kdor dela v sanitarni službi: sanitarci so skrbeli za pitno vodo
  19.      saniren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na sanitarije: sodobna sanitarna oprema / sanitarni prostori 2. nanašajoč se na zdravstvene razmere, zdravstvo sploh: sanitarni predpis, ukrep / sanitarna inšpekcija; sanitarna služba / sanitarni tehnik // v zvezi sanitarni kordon, nekdaj pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon ◊ gozd. sanitarna sečnja sečnja bolnega in poškodovanega drevja; teh. sanitarni inštalacijski vozel celotna inštalacija na enem mestu v stavbi, vezana na sanitarije; sanitarna armatura sanirno prisl.: sanitarno urediti mesto sanirni -a -o sam., pog.: sanitarni je zelo natančen sanitarni inšpektor; sanitarna je kontrolirala trgovine sanitarna inšpekcija
  20.      sanirije  -rij ž mn.) prostori, navadno v stavbi, namenjeni za osebno higieno: počistiti, urediti sanitarije; športna dvorana ima nove, sodobno opremljene sanitarije / oddati sobo s souporabo sanitarij
  21.      sanitéta  -e ž (ẹ̑) zdravstvena služba, zlasti v vojski: ženske so opravile veliko delo v saniteti; zgodovina slovenske sanitete / partizanska saniteta // enota te službe: razporejen je bil v saniteto; saniteta polka
  22.      tan  -a m () 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan ga je obsedel; angel in satan; hudoben, zvit kot satan / izganjati satana / kot kletvica o ti satan ti! 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta satan je zmožen vsega / gospodar je bil pravi satan 3. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo nad kom: da bi te satan
  23.      satanéla  -e ž (ẹ̑) knjiž. satanka: satan in satanela / ta ženska je prava satanela
  24.      sataníst  -a m () kdor časti satana: bil je satanist; sekta satanistov
  25.      satanízem  -zma m () 1. čaščenje satana: satanizem in malikovalstvo 2. knjiž. kar je satansko: skrivnost satanizma pri človeku / to je že pravi satanizem

   3.462 3.487 3.512 3.537 3.562 3.587 3.612 3.637 3.662 3.687  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA