Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (3.462-3.486)



  1.      rentabilitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. rentabilnosten: pri novih investicijah je potrebno upoštevati rentabilitetne faktorje
  2.      rentabílnost  -i ž () lastnost, značilnost rentabilnega: ugotavljati rentabilnost poslovanja; rentabilnost proizvodnje / poslovati na meji rentabilnosti komaj še rentabilno / rentabilnost planinskih koč
  3.      rentabílnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na rentabilnost: rentabilnostne težnje v gospodarstvu ♦ ekon. rentabilnostni račun ugotavljanje razmerja med dobičkom in vloženimi sredstvi
  4.      renčenje  -a s (á) glagolnik od rentačiti: ni se zmenil za njegovo rentačenje; preklinjanje in rentačenje
  5.      renčiti  -im nedov.) ekspr. 1. z grobim, zadirčnim govorjenjem izražati jezo, nezadovoljstvo: nič ji ni prav, zmeraj rentači; rentačiti zaradi slabega vremena / rentačiti na koga, nad kom // s prislovnim določilom tako izražajoč jezo, nezadovoljstvo iti: rentačiti dalje po cesti 2. grobo, zadirčno govoriti: kaj tako rentačiš, mirno povej / vse so pokvarili, je rentačil
  6.      reost  -a m () elektr. spremenljivi upor z dvema priključkoma za uravnavanje električne upornosti: reostat se je pokvaril
  7.      reporža  -e ž () sestavek, radijska, televizijska oddaja, ki opisuje ali prikazuje aktualne dogodke, kraje: napisati, posneti reportažo; objavljati reportaže / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem; radijska, televizijska reportaža; športna reportaža / pisatelj se v slogu približuje reportaži // poročanje o kakem aktualnem dogodku, kraju zlasti s kraja dogajanja: poslušati reportažo z nogometnega igrišča; reportažo je moral nenadoma prekiniti
  8.      reporžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na reportažo: reportažna snov / reportažni opis; reportažni slog / reportažni članki; reportažna oddaja ♦ rad. reportažni avtomobil avtomobil z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje reporžno prisl.: reportažno pisan roman; reportažno poenostavljena karakterizacija oseb
  9.      reporžnost  -i ž () lastnost, značilnost reportažnega: pisatelju očitajo reportažnost; imeti čut za reportažnost
  10.      reprezencija  -e ž (á) 1. knjiž. predstavljanje, zastopanje: pravica reprezentacije predsednika republike 2. publ. reprezentanca: dodeliti sredstva za reprezentacijo ● knjiž. zanimiva gledališka reprezentacija dogodkov prikaz, predstavitev
  11.      reprezentacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na reprezentacijo: reprezentacijski organ / reprezentacijska pravica / reprezentacijski stroški
  12.      reprezennca  -e ž () 1. moštvo, ki predstavlja, zastopa kako organizacijo, skupnost na kakem tekmovanju: sestaviti reprezentanco; reprezentanca mesta; trener reprezentance / državna reprezentanca ki predstavlja, zastopa državo na mednarodnem tekmovanju; nogometna, telovadna reprezentanca 2. predstavljanje, zastopanje: reprezentanca podjetij v tujini ∙ ekspr. predsednik je v društvu bolj za reprezentanco njegova dejavnost se malo čuti // pogostitev ob poslovnih, družabnih stikih: sredstva za reprezentanco so se zmanjšala
  13.      reprezennčen  -čna -o prid. () 1. nanašajoč se na reprezentanco: reprezentančni igralci / reprezentančni dres / reprezentančni sklad; reprezentančni stroški 2. ki v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: za razstavo v tujini so sestavili reprezentančen izbor slik; ti podatki niso dovolj reprezentančni; reprezentančna številka revije / knjiž. anketirati reprezentančna gospodinjstva vzorčna, tipična / knjiž. reprezentančna stavba veličastna, mogočna
  14.      reprezennčnost  -i ž () lastnost, značilnost reprezentančnega: reprezentančnost podatkov / knjiž. reprezentančnost upravne zgradbe veličastnost, mogočnost
  15.      reprezennt  -a m (ā á) 1. športnik, ki je član reprezentance: reprezentanti se že pripravljajo na tekmovanje; nogometni, smučarski reprezentant / v telovadni ekipi nastopa nekaj državnih reprezentantov 2. kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavnik, zastopnik: reprezentanti slovenske mladine / vladni reprezentant // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak romana ni samo reprezentant avtorjevih idej / ta rokopis je reprezentant cele vrste podobnih rokopisov
  16.      reprezenntka  -e ž (ā) športnica, ki je članica reprezentance: reprezentantke bodo jutri odpotovale; reprezentantka Olimpije; trening reprezentantk / pri tem klubu igra največ državnih reprezentantk
  17.      reprezentatívec  -vca m () publ. reprezentant: reprezentativci so že začeli trenirati; nastop naših reprezentativcev
  18.      reprezentatíven  -vna -o prid. () 1. ki v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: ti podatki so reprezentativni; za razstavo so izbrali po eno reprezentativno delo znanih slikarjev / knjiž. anketirati reprezentativno skupino prebivalstva vzorčno, tipično / knjiž. reprezentativna knjižna izdaja razkošna; knjiž. reprezentativna večerna obleka izbrana, boljša; na tak sestanek bi morali poslati kako bolj reprezentativno osebnost pomembno, ugledno; reprezentativna stavba veličastna, mogočna 2. ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavniški, zastopniški: predsednik reprezentativnega odbora; reprezentativni organ
  19.      reprezentatívnost  -i ž () lastnost, značilnost reprezentativnega: reprezentativnost izbora slikarskih del / knjiž. reprezentativnost palače veličastnost, mogočnost
  20.      repucija  -e ž (á) knjiž. ugled, priznanje: doseči, utrditi reputacijo; alpinist z mednarodno reputacijo / za vselej so ga spravili ob reputacijo dobro ime
  21.      resketi  -ám in -éčem nedov., ẹ́) dajati kratke, rezke glasove: strojnice resketajo; brezoseb. v stroju je resketalo in pokalo
  22.      résoplavútarica  -e ž (ẹ̑-) nav. mn., pal. izumrle morske ribe s plavutmi z močno koščeno zasnovo, iz katere so se razvile okončine kopenskih vretenčarjev
  23.      resnt  in resnt -ánta m (ā á; á) nižje pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: stražiti restanta
  24.      restavrácija 1 -e ž (á) gostinski obrat, v katerem se pripravlja in servira hrana: restavracija je zaprta; iti v restavracijo na kosilo; dobiti delo v restavraciji / hotelska, kolodvorska restavracija; mlečna restavracija v kateri se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; ribja restavracija v kateri se streže zlasti z ribjimi jedmi; samopostrežna restavracija // prostor tega obrata: sestala sta se v restavraciji
  25.      restavrácija 2 -e ž (á) glagolnik od restavrirati: restavracija in konzervacija spomenika / poskus restavracije monarhije / restavracija kapitalističnih odnosov ◊ zgod. francoska restavracija obnovitev vladavine Burbonov v Franciji od 1817 do 1830

   3.337 3.362 3.387 3.412 3.437 3.462 3.487 3.512 3.537 3.562  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA