Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (3.412-3.436)



  1.      razstavljávka  -e ž () ženska oblika od razstavljavec: letošnje prireditve se je udeležilo dvajset razstavljavk
  2.      razstavljív  -a -o prid. ( í) ki se da razstaviti: razstavljiv oder; ležišče je razstavljivo ♦ strojn. razstavljiva vez, zveza
  3.      razstavljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razstavljivega: razstavljivost pohištva
  4.      razjati  -am dov. () v zvezi z led, sneg narediti, da preide v vodo: sonce je raztajalo led; sneg se je že raztajal razjati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztajati se od prijaznosti / obraz se mu je raztajal od miline / kadar jo je pogledal, se je kar raztajala je občutila veliko ugodje, srečo razjan -a -o: raztajan sneg
  5.      razkati  -am nedov. () s točenjem, pretakanjem razdeljevati: raztakati vino v steklenice razkati se tekoč prihajati na večjo površino: voda se je začela raztakati po njivah ∙ knjiž. po nebu se raztaka jutranja zarja se širi, je
  6.      raztakníti  in razkniti -em dov. ( á) knjiž., redko dati narazen, ločiti: raztakniti staknjene žice
  7.      raztalína  -e ž (í) knjiž. talina: raztalina se je počasi ohlajala
  8.      raztalíti  -ím dov., razlil ( í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztaliti baker, svinec; zaradi prehude vročine so se kovinski deli raztalili 2. raztajati: raztaliti led, sneg
  9.      raztaníti  -ím tudi razniti -im dov., raznil; raznjen tudi raztanjèn ( í; ā ) knjiž., redko stanjšati: raztaniti pločevino / raztaniti testo ♦ metal. raztaniti kovino dati kovini obliko tankih lističev
  10.      razpljanje  -a s (ā) glagolnik od raztapljati: raztapljanje sladkorja v čaju / raztapljanje organskih snovi ♦ biol. raztapljanje bakterij s posebnimi snovmi
  11.      razpljati  -am nedov. (ā) 1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztapljati sladkor; raztapljati v bencinu / voda raztaplja rudninske snovi v zemlji 2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztapljati smolo, vosek 3. ekspr. delati, da česa ni več: tema raztaplja podobe predmetov; megla se počasi raztaplja; sence so se raztapljale v mraku / zvezde se raztapljajo v prvi zarji postajajo manj vidne razpljati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztapljati se v ugodju, veselju / kar raztaplja se od solz, v solzah zelo joka
  12.      raztéhtati  -am dov. (ẹ̑) s tehtanjem razdeliti: raztehtati zlato
  13.      raztepti  -ám [tudi tǝp] dov.) 1. s teptanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: razteptati sneg, zemljo 2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so razteptali njive raztepn -a -o: razteptan sneg; razteptana tla
  14.      raztrobéntati  -am dov. (ẹ̑) slabš. na več krajih reči, povedati: njegove besede je kmalu raztrobentala ∙ slabš. puristi so marsikateri izraz raztrobentali za germanizem označili
  15.      razvrč  -a m (á) teh. orodje za dokončno obdelavo izvrtine; povrtalo
  16.      razvŕtati  -am dov. () z vrtanjem narediti luknje, luknjice na več mestih: razvrtati desko / črvi so razvrtali omaro
  17.      rèadapcija  -e ž (-á) knjiž. ponovna prilagoditev okolju: readaptacija organizma na normalno temperaturo / poskrbeti za socialno readaptacijo obsojenca
  18.      realitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. resničnost, stvarnost: to danes ni več samo ideja, ampak realiteta / družbena, zgodovinska realitetaknjiž. vse osebe v tem romanu so realitete so resnične 2. nepremičnina: trgovati z realitetami
  19.      recepr  -ja m (á) farm. farmacevt, ki izdeluje zdravila po zdravnikovem receptu: razpisati delovno mesto receptarja
  20.      reciprocitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. recipročnost: nuditi olajšave na osnovi reciprocitete
  21.      recicija  -e ž (á) umetniško branje, podajanje (pesniškega) teksta: recitacija znane pesmi; besedilo je primerno za recitacijo / zborna recitacija / poslušati recitacijo; na sporedu proslave je bilo tudi nekaj recitacij ● indijanske pesmi so pogosto le monotona recitacija petje, pri katerem se podajajo besede na način, ki je govor in petje hkrati
  22.      recitacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na recitacijo: počasen recitacijski ritem / prirediti recitacijski večer
  23.      recil  -a m () 1. muz. koncert, na katerem nastopa solist: imeti, prirediti recital; klavirski, pevski recital; recital opernih arij / poslušati recital 2. gled. prireditev, sestavljena iz recitiranja, podajanja krajših besedil ali odlomkov, navadno iste zvrsti: gledališka skupina je pripravila nov recital; pesnik je imel že več recitalov; recital Prešernove poezije
  24.      recindo  prisl. () muz., označba za izraz izvajanja pripovedujoče: peti recitando
  25.      recitatív  -a m () muz. petje, pri katerem prevladuje govorni ritem, naglas: pesem je prešla v recitativ; recitativu podoben napev / peti v recitativu; pren., ekspr. govornik je nadaljeval v recitativu // del skladbe za glas in instrumentalno spremljavo s takim petjem: zapeti recitativ iz znane opere; arije in recitativi

   3.287 3.312 3.337 3.362 3.387 3.412 3.437 3.462 3.487 3.512  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA