Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (3.412-3.436)


  1.      razstavljávka  -e ž (ȃ) ženska oblika od razstavljavec: letošnje prireditve se je udeležilo dvajset razstavljavk ♪
  2.      razstavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razstaviti: razstavljiv oder; ležišče je razstavljivo ♦ strojn. razstavljiva vez, zveza ♪
  3.      razstavljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razstavljivega: razstavljivost pohištva ♪
  4.      raztájati  -am dov. (ȃ) v zvezi z led, sneg narediti, da preide v vodo: sonce je raztajalo led; sneg se je že raztajal raztájati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztajati se od prijaznosti / obraz se mu je raztajal od miline / kadar jo je pogledal, se je kar raztajala je občutila veliko ugodje, srečo raztájan -a -o: raztajan sneg ♪
  5.      raztákati  -am nedov. (ȃ) s točenjem, pretakanjem razdeljevati: raztakati vino v steklenice raztákati se tekoč prihajati na večjo površino: voda se je začela raztakati po njivah ∙ knjiž. po nebu se raztaka jutranja zarja se širi, je ♪
  6.      raztakníti  in raztákniti -em dov. (ȋ á) knjiž., redko dati narazen, ločiti: raztakniti staknjene žice ♪
  7.      raztalína  -e ž (í) knjiž. talina: raztalina se je počasi ohlajala ♪
  8.      raztalíti  -ím dov., raztálil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztaliti baker, svinec; zaradi prehude vročine so se kovinski deli raztalili 2. raztajati: raztaliti led, sneg ♪
  9.      raztaníti  -ím tudi raztániti -im dov., raztánil; raztánjen tudi raztanjèn (ȋ í; ā ȃ) knjiž., redko stanjšati: raztaniti pločevino / raztaniti testo ♦ metal. raztaniti kovino dati kovini obliko tankih lističev ♪
  10.      raztápljanje  -a s (ā) glagolnik od raztapljati: raztapljanje sladkorja v čaju / raztapljanje organskih snovi ♦ biol. raztapljanje bakterij s posebnimi snovmi ♪
  11.      raztápljati  -am nedov. (ā) 1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztapljati sladkor; raztapljati v bencinu / voda raztaplja rudninske snovi v zemlji 2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztapljati smolo, vosek 3. ekspr. delati, da česa ni več: tema raztaplja podobe predmetov; megla se počasi raztaplja; sence so se raztapljale v mraku / zvezde se raztapljajo v prvi zarji postajajo manj vidne raztápljati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztapljati se v ugodju, veselju / kar raztaplja se od solz, v solzah zelo joka ♪
  12.      raztéhtati  -am dov. (ẹ̑) s tehtanjem razdeliti: raztehtati zlato ♪
  13.      razteptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) 1. s teptanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: razteptati sneg, zemljo 2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so razteptali njive razteptán -a -o: razteptan sneg; razteptana tla ♪
  14.      raztrobéntati  -am dov. (ẹ̑) slabš. na več krajih reči, povedati: njegove besede je kmalu raztrobentala ∙ slabš. puristi so marsikateri izraz raztrobentali za germanizem označili ♪
  15.      razvrtáč  -a m (á) teh. orodje za dokončno obdelavo izvrtine; povrtalo ♪
  16.      razvŕtati  -am dov. (r̄) z vrtanjem narediti luknje, luknjice na več mestih: razvrtati desko / črvi so razvrtali omaro ♪
  17.      rèadaptácija  -e ž (ȅ-á) knjiž. ponovna prilagoditev okolju: readaptacija organizma na normalno temperaturo / poskrbeti za socialno readaptacijo obsojenca ♪
  18.      realitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. resničnost, stvarnost: to danes ni več samo ideja, ampak realiteta / družbena, zgodovinska realiteta ∙ knjiž. vse osebe v tem romanu so realitete so resnične 2. nepremičnina: trgovati z realitetami ♪
  19.      receptár  -ja m (á) farm. farmacevt, ki izdeluje zdravila po zdravnikovem receptu: razpisati delovno mesto receptarja ♪
  20.      reciprocitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. recipročnost: nuditi olajšave na osnovi reciprocitete ♪
  21.      recitácija  -e ž (á) umetniško branje, podajanje (pesniškega) teksta: recitacija znane pesmi; besedilo je primerno za recitacijo / zborna recitacija / poslušati recitacijo; na sporedu proslave je bilo tudi nekaj recitacij ● indijanske pesmi so pogosto le monotona recitacija petje, pri katerem se podajajo besede na način, ki je govor in petje hkrati ♪
  22.      recitacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na recitacijo: počasen recitacijski ritem / prirediti recitacijski večer ♪
  23.      recitál  -a m (ȃ) 1. muz. koncert, na katerem nastopa solist: imeti, prirediti recital; klavirski, pevski recital; recital opernih arij / poslušati recital 2. gled. prireditev, sestavljena iz recitiranja, podajanja krajših besedil ali odlomkov, navadno iste zvrsti: gledališka skupina je pripravila nov recital; pesnik je imel že več recitalov; recital Prešernove poezije ♪
  24.      recitándo  prisl. (ȃ) muz., označba za izraz izvajanja pripovedujoče: peti recitando ♪
  25.      recitatív  -a m (ȋ) muz. petje, pri katerem prevladuje govorni ritem, naglas: pesem je prešla v recitativ; recitativu podoben napev / peti v recitativu; pren., ekspr. govornik je nadaljeval v recitativu // del skladbe za glas in instrumentalno spremljavo s takim petjem: zapeti recitativ iz znane opere; arije in recitativi ♪

   3.287 3.312 3.337 3.362 3.387 3.412 3.437 3.462 3.487 3.512  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA