Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (3.387-3.411)



  1.      razplétanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razpletati: razpletanje las / razpletanje in zapletanje dramatičnih situacij / razpletanje dogodkov
  2.      razplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj ni več spleteno: razpletati lase; stala je pred ogledalom in se razpletala / razpletati kite, vence 2. delati, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo razpleta korenine; korenine se razpletajo globoko v tleh / v jetrih se razpletajo žile 3. lit. postopno končevati dogajanje: avtor zapleta in razpleta dramatične situacije 4. ekspr. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: začel je razpletati zgodbo, ki so jo že vsi poznali / razpletati pogovor o čem govoriti, pogovarjati seekspr. začel je razpletati svoje misli razvijati; ekspr. v glavi je začel razpletati načrt delati, snovati; ekspr. razpletati uganko reševati, razreševati razplétati se ekspr. potekati, razvijati se: razmišljala je, kako se bo stvar dalje razpletala; vse se razpleta po načrtu // postajati jasen, jasniti se: položaj se je začel razpletati ● ekspr. niti so se začele razpletati potek dogodka je postajal jasen, znan; ekspr. o tem se razpletajo čudne zgodbe nastajajo, se širijo
  3.      razposva  -e ž () razpostavitev: razpostava predmetov po sobi / razpostava vojaških čet
  4.      razpostavítev  -tve ž () glagolnik od razpostaviti: razpostavitev pohištva / razpostavitev vojaških enot
  5.      razposviti  -im dov.) narediti, da pride kaj na več mest: razpostaviti krožnike po mizi / razpostaviti straže okoli hiše; vojaki so se razpostavili na desnem bregu reke ● zastar. te izdelke bodo razpostavili razstavili; zastar. razpostaviti kaj soncu, vetru izpostaviti razposvljen -a -o: po mizi razpostavljeni predmeti; razpostavljene straže; pohištvo je že razpostavljeno
  6.      razposvljati  -am nedov. (á) delati, da pride kaj na več mest: razpostavljati kozarce po mizah / razpostavljati stražarje po vasi
  7.      razposvljenost  -i ž () stanje razpostavljenega: razpostavljenost predmetov v prostoru
  8.      razpotakníti  in razpokniti -em dov. ( á) ekspr. drugega za drugim dati, spraviti na več mest: razpotakniti kaj po žepih / razpotaknili so jih v različne čete
  9.      razprasketi se  -ám se tudi -éčem se dov., ẹ́) začeti močno prasketati: s kolom je dregnil v ogenj, da se je razprasketal
  10.      razprhútati se  -am se dov., tudi razprhula se (ū) prhutajoč se razleteti: kokoši so se razprhutale po kurniku
  11.      razsnek  -nka m () zastar. ločitev, odhod: razstanek od dekleta je bil težek
  12.      razsti se  -snem se dov.) zastar. raziti se, ločiti se: ob mraku so se razstali / razstati se s prijatelji
  13.      rázstava  in razsva -e ž (á; ) nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstave; razstave ječmena, pšenice
  14.      razsva  -e ž () prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled: razstava bo prihodnji mesec; odpreti, organizirati, pripraviti razstavo; mednarodna, svetovna razstava; program razstav / prodajna razstava risb in slik; samostojna razstava na kateri so razstavljena dela samo enega avtorja; skupinska razstava; spominska razstava / iti na razstavo // zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno; ogledati si razstavo / filatelistična, kulinarična, živinorejska razstava; grafična, kiparska razstava; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; razstava cvetja, ptic / retrospektivna razstava; stalna razstava ♦ um. razstava krajin, malih plastik
  15.      razsvek  -vka m () knjiž. razstavni predmet: razstavki so izbrani iz množice najdenih predmetov
  16.      razsven  -vna -o prid. () nanašajoč se na razsvo: razstavni paviljon; urediti razstavni prostor / razstavni predmet; razstavno blago / razstavni katalog / razstavna galerija; stalna razstavna zbirka
  17.      razstavíšče  -a s (í) prostor ali stavba za razstavljanje: zgraditi razstavišče; iti na razstavišče; na razstavišču so odprli razstavo cvetja, pohištva / Gospodarsko razstavišče v Ljubljani; likovno razstavišče Riharda Jakopiča
  18.      razstavíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na razstavišče: razstaviščni prostor; razstaviščne dvorane / funkcionalna razstaviščna arhitektura
  19.      razstavítev  -tve ž () glagolnik od razstaviti: razstavitev izdelkov / razstavitev puške
  20.      razsviti  -im dov.) 1. dati, postaviti na ogled: na koncu leta so učenci razstavili svoje izdelke; razstaviti predzgodovinske najdbe; v galeriji so razstavili njegove najnovejše slike // redko razpostaviti, razporediti: razstaviti kozarce po mizi / svojo prtljago je razstavil po klopi in stolih 2. dati kaj na sestavne dele: postelja se ni dala razstaviti; razstaviti puško, stroj / razstaviti in sestaviti vlak / pesem je razstavil na miselne sestavine / razstaviti na sestavne dele ♦ fiz. razstaviti silo na komponente; kem. razstaviti snov na enostavnejše snovi; mat. razstaviti število na prafaktorje razsvljen -a -o: razstavljeni kipi, modeli, predmeti; ladja je razstavljena v pomorskem muzeju; razstavljeno blago je tudi naprodaj ∙ ekspr. tako ima razstavljeno, da nimaš kam stopiti nepospravljeno, razmetano
  21.      razsvka  -e ž () nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstavke; omlatili, pospravili so vse razstavke pšenice
  22.      razstavljálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razstavljanje: razstavljalna dejavnost / knjiž. razstavljalna metoda razčlenjevalna, analitična metoda
  23.      razsvljanje  -a s (á) glagolnik od razstavljati: muzejsko razstavljanje; razstavljanje umetniških del; razstavljanje izdelkov na sejmu / sestavljanje in razstavljanje pohištva, stroja
  24.      razsvljati  -am nedov. (á) 1. dajati, postavljati na ogled: razstavljati kipe, slike; razstavljati izdelke na velesejmih / samostojno, skupinsko razstavljati; razstavlja v likovnem salonu ♦ um. razstavljati lepljenke, malo plastiko 2. dajati kaj na sestavne dele: razstavljati stroj; to pohištvo je mogoče poljubno sestavljati in razstavljati; pokazal mu je, kako se razstavlja puška / razstavljati vlake
  25.      razstavljávec  -vca m () kdor kaj razstavlja: na razstavi ima vsak razstavljavec po tri dela; med razstavljavci na velesejmu so večinoma domača podjetja; razstavljavec slik

   3.262 3.287 3.312 3.337 3.362 3.387 3.412 3.437 3.462 3.487  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA