Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (3.287-3.311) 
- prótiitalijánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti Italijanom ali Italiji: protiitalijanske demonstracije ♪
- prótikapitalístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti kapitalizmu: protikapitalistično delovanje ♪
- prótiletálski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) voj. ki je, se uporablja proti letalom: protiletalsko topništvo / protiletalska obramba, zaščita / protiletalsko zaklonišče ♪
- prótimilitarístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti militarizmu: protimilitaristične ideje ♪
- prótipostáven -vna -o prid. (ọ̑-á) star. protizakonit: protipostavna odločba ♪
- prótipostávka -e ž (ọ̑-ȃ) fin. postavka na nasprotni strani drugega konta: vpisati protipostavko ♪
- prótipostávljanje -a s (ọ̑-á) knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu: protipostavljanje objektivne stvarnosti človeški subjektiviteti ♪
- prótirakéta -e ž (ọ̑-ẹ̑) voj. raketa za boj proti raketam: proizvodnja protiraket ♪
- prótistáva -e ž (ọ̑-ȃ) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti ♪
- prótistáven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na protistavo: protistavna primerjava ♦ lingv. protistavna slovnica ♪
- prótitánkovec -vca m (ọ̑-ȃ) žarg., voj. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke ♪
- prótitánkovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) voj. ki je, se uporablja proti tankom: protitankovski top; protitankovske rakete / protitankovski jarki ∙ knjiž. protitankovska pest bazuka, ročni minomet ♪
- prótiustáven -vna -o prid. (ọ̑-á) jur. ki je v nasprotju z ustavo: protiustavna odločba / biti obsojen zaradi protiustavne dejavnosti ♪
- prótiustávnost -i ž (ọ̑-á) jur. lastnost, značilnost protiustavnega: protiustavnost odloka ♪
- protonotár -ja m (ā) jur., na Hrvatskem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle: postati protonotar / banski protonotar ◊ rel. apostolski protonotar vsak izmed sedmih prelatov pri apostolskem sedežu, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo; naslov za zelo zaslužnega duhovnika ♪
- próvitamín -a m (ọ̑-ȋ) biol., kem. organska snov, ki se v organizmu lahko spremeni v vitamin: ergosterol in drugi provitamini / korenje vsebuje veliko provitamina A ♪
- prsták -a m (á) zool. dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga ♪
- pŕstan -a m (ŕ) 1. okrasni obroček za nošenje na prstu: natakniti, sneti prstan; zlat prstan; prstan z biserom, rubinom / pečatni prstan z monogramom, grbom; poročni, zaročni prstan ∙ knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo 2. redko obroček, obroč sploh: zavese visijo na kovinskih prstanih ◊ arhit. prstan kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen; gled. Borštnikov prstan prstan kot priznanje najboljšemu slovenskemu gledališkemu igralcu za življenjsko delo; navt. prstan kovinski obroč okrogle ali ovalne oblike za privezovanje, pritrjevanje ♪
- pŕstanast -a -o prid. (ŕ) podoben prstanu: prstanasti in cevasti okraski / prstanast oblak; laguno zapirajo prstanasti otoki ♪
- pŕstančar -ja m (ŕ) zool. prstaničar: gosenica prstančarja ♪
- pŕstanček -čka m (ŕ) manjšalnica od prstan: deklica z zlatim prstančkom ♪
- pŕstančen -čna -o prid. (ŕ) tekst., v zvezi prstančni stroj predilni stroj, ki stenj razteza in vije v prejo: presti na prstančnem stroju ♪
- pŕstanec -nca m (ŕ) 1. prst (roke) med sredincem in mezincem: noht prstanca; prstan na prstancu 2. nar. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: cvetoči prstanci ♪
- pŕstaničar -ja m (ŕ) zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda listje sadnega drevja, hrasta, gabra, Malacosoma neustria: veliko škodo v sadovnjaku je povzročil tudi prstaničar ♪
- pŕstast -a -o prid. (ŕ) podoben prstu: prstasti izrastki ◊ bot. prstasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke; dlanasti list ♪
3.162 3.187 3.212 3.237 3.262 3.287 3.312 3.337 3.362 3.387 
