Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (32.737-32.761)


  1.      sledník  -a m (í) knjiž. 1. kdor komu sledi: slednik se je ustavil / hotela se je skriti svojemu sledniku zasledovalcu / to delo bodo končali naši sledniki nasledniki 2. posnemovalec: slednik svojega vzornika / Župančičevi sledniki 3. vohun: podatki slednikov ● star. kraljevi sledniki privrženci ◊ lov. pes, ki sledi divjad; zool. nepotreben, včasih že zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu ♪
  2.      slédnji  -a -e prid. (ẹ̑) knjiž. 1. vsak: slednji človek bi moral to vedeti / prihajala je slednji dan 2. nazadnje omenjeni, zadnji: potrebni sta vestnost in poštenost, slednje lastnosti pa on nima; sam.: nekateri so rekli, da je pošten, drugi so trdili, da ni. Prav so imeli slednji; slednji se bo tega še dolgo spominjal ♪
  3.      sléherni  -a -o zaim. (ẹ̑) knjiž. vsak: poudarjati odgovornost slehernega člana; sleherni mladinec bi to moral vedeti; spomnil se je sleherne podrobnosti / sleherni dan ga srečam; izkoristil je sleherni trenutek, da je bil z njo; sleherno jutro jo je čakal na postaji / okrepljen: na to naj bo pripravljen vsak sleherni občan; spremljala je vsako in sleherno besedo govornika prav vsako // nav. ekspr. kakršenkoli, katerikoli: izogibati se slehernemu boju; sleherno pretiravanje pri tem je škodljivo; opustil je sleherno upanje / z oslabljenim pomenom: napadli so brez slehernega povoda; življenje prikazuje brez slehernega olepševanja ● knjiž. v njem je zamrla sleherna iskrica upanja zadnja; sam.: sleherni izmed nas je že doživel kaj podobnega ♪
  4.      sléj  prisl. (ẹ̑) 1. zastar. pozneje: priti bi moral točno ob enih, ne slej 2. ekspr., navadno v zvezi prej ali slej nekoč gotovo: prej ali slej pride streznjenje; krivica se prej ali slej maščuje ● ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne slej nikoli; prim. prejkoslej, slejkoprej ♪
  5.      sléjkopréj  in sléj ko préj prisl. (ẹ̑-ẹ̑) ekspr. 1. izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja, stanja: bolnik je ostal slejkoprej negiben / v vezniški rabi malo bleda je bila, malo shujšana, slejkoprej pa zdrave polti 2. izraža prepričanost, gotovost, da se bo dejanje zgodilo; prejkoslej: odbor bo moral slejkoprej sprejeti moj predlog ● knjiž. s to mislijo se je slejkoprej seznanil pri Heglu najbrž ♪
  6.      slékati  -am nedov. (ẹ̑) lingv. izgovarjati sičnike in šumevce tako, da ni razlike med s in š, z in ž: v nekaterih vaseh v Baški grapi slekajo ♪
  7.      slême  -éna tudi sléme -na s (é ẹ́; ẹ́) 1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi: opeka na strehi je razbita in sleme se na sredini poveša; splezati na sleme; golobi sedijo na slemenu / sleme njihovega šotora je bilo višje od drugih 2. enakomerno visoka podolgovata, strma gorska vzpetina: vas je z visokim slemenom zavarovana pred severnimi vetrovi // vrh take vzpetine: hoditi po slemenu; sleme gore je travnato; vas na slemenu ◊ agr. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; stiskalnica na sleme ♪
  8.      slemenják  -a m (á) žlebasta strešna opeka za pokrivanje slemena ♪
  9.      sleménski  tudi slémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́) nanašajoč se na sleme: primerna slemenska dolžina / slemensko gorovje ♦ alp. slemenska rez del, kjer se stikata boka slemena; grad. slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov ♪
  10.      slép  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od joka // ekspr., navadno v povedni rabi ki ne opazi, dojame česa: bil je tako slep, da ni videl njenih napak / biti slep za lepote narave; včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe 2. ekspr. ki ne more razsodno misliti, presojati: od jeze, strasti slep človek; kako sem bila slepa, da sem ti verjela // ki povzroči, da kdo ne ravna razsodno, premišljeno: slepa jeza; storiti kaj iz slepe ljubosumnosti; do tujcev so čutili slepo sovraštvo 3. ekspr. ki zaradi čustvenega odnosa do koga ni kritičen, samostojen: slepi občudovalci, oboževalci; slepi privrženci stranke / slepa pokorščina; slepo posnemanje popolnoma nekritično; slepo zaupanje brez premisleka 4. ekspr. nenačrten, naključen: slepa igra neznanih sil // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika: narediti kaj po slepem nagonu; tega ne moremo prepustiti slepemu naključju 5. ki ne opravlja svoje funkcije: slepi žep; slepa vrata / slepa bomba bomba, ki ne eksplodira 6. ki ima izhod samo na enem koncu: slepi tir; slepa ulica / loviti ribe v slepem rokavu reke ● slepi potnik potnik, ki nima voznega listka; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; svetlobni napis na slepem zidu zidu brez oken, odprtin; žarg. žaromet je še vedno slep ne sveti; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; ekspr. delal se je slepega in je ni pozdravil kot da je ni videl, opazil; kot da je ne pozna, ni poznal; ekspr. kupiti za slepo ceno poceni; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; ekspr. izbirati na slepo srečo naključno, nenačrtno; slepa ulica ekspr. izhoda iz te slepe ulice ni bilo iz tega zelo neprijetnega, zapletenega položaja; ekspr. prišli, zabredli smo v slepo ulico v položaj, iz katerega navidez ni izhoda; nestrok. slepo letenje instrumentalno letenje; ekspr. slepo ogledalo motno, počrnelo; slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah neglede na pravilnost, poštenost; slepo strojepisje desetprstni sistem tipkanja, pri katerem strojepisec ne gleda na tipke; ekspr. v mraku sem popolnoma slepa slabo vidim; ljubezen je slepa zaljubljen človek ne ravna premišljeno, preudarno; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči ◊ agr. slepi sir sir, ki nima lukenj; slepo oko ne popolnoma razvito oko, ki odžene le v posebnih pogojih; anat. slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; arhit. slepo okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; gastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke; geogr. slepa dolina kraška dolina, ki se ob ponikvi končuje s strmimi bregovi; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; slepi podboj podboj iz neobdelanega lesa, ki omogoča suho montažo vrat, oken; kem. slepi poskus poskus, narejen brez glavne sestavine, da se ugotovi popoln učinek stranskih sestavin; les. slepi furnir furnir za podlago plemenitemu furnirju; slepa grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; med. barvno slep nesposoben za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; mont. slepi jašek jašek, ki ne sega do površja; slepa proga proga, povezana z drugimi progami samo na enem koncu; obrt. slepi ris ozek, gost, v platneni vezavi klekljan trak, ki v vijugi poteka skozi vso idrijsko čipko; strojn. slepa matica matica, ki je na eni strani zaprta; šah. slepa partija partija, ki jo igralec igra na pamet, brez šahovnice in figur; teh. slepa luknja luknja, ki ne sega skozi kaj; tisk. slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; slepo gradivo gradivo med črkami, vrsticami, ki se pri tiskanju ne odtisne; um. slepi okvir okvir, na katerega se napne platno pri slikanju; voj. slepi naboj naboj s plastično ali leseno kroglo; zool. slepo kuže pod zemljo živeči, miši podoben glodavec z zakrnelimi očmi, brez uhljev in repa, Spalax leucodon slépo prisl.: cesta se konča slepo; slepo verjeti; slepo oboževana stvar slépi -a -o sam.: slepi si pri hoji pomaga s palico; dom slepih; spremljevalec, vodnik slepih; pisava za slepe; na slepo greva kar na slepo, bova že prišla do koče ne da bi poznala pot; ne da bi vprašala zanjo; kršilce so tokrat iskali tudi na slepo; streljati, udarjati na slepo ne da bi pomeril; njegove oči strmijo v slepo nepremično predse, brez določenega namena; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi ♪
  11.      slepárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sleparje ali sleparjenje: sleparski prodajalci / sleparska igra s kartami; sleparska kupčija ♪
  12.      slépec  -pca m (ẹ́) 1. slep človek: pomagati slepcu čez cesto; v temi so tipali predse kakor slepci ∙ preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno // ekspr. kdor česa ne opazi, dojame: ne morem verjeti, da si res tak slepec / politični slepci / kot psovka ali zdaj vidiš, slepec 2. kači podoben kuščar brez nog in z majhnimi očmi: pri košnji je ubil slepca ♪
  13.      slepéti  -ím nedov., slépi (ẹ́ í) postajati slep: slepeti je začel pred nekaj leti ♪
  14.      slepíca  -e ž (í) knjiž. 1. slepa ženska: slepico je vodila majhna deklica // ženska, ki česa ne opazi, dojame: ne morem verjeti, da si taka slepica 2. preprosta svetilka: vzela je slepico in šla v klet ● knjiž. imeti slepice na očeh plašnice; nar. notranjsko utrgati nekaj slepic telohov ◊ les. grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; zool. majhna kača z valjastim gladkim telesom in kratkim repom, Typhlops vermicularis ♪
  15.      slepílo  -a s (í) nav. ekspr. 1. kar koga slepi, zaslepljuje: obvarovati mladino pred slepili; taka demokracija je le politično slepilo // preveč optimistična predstava, ki ne ustreza resnici: predajati se slepilom; slepila mladosti 2. na videz bleščeča stvar brez vsebine: te reklame so samo slepilo; ne mara za zunanji blišč in poceni slepila ● zastar. zračno slepilo fatamorgana ♪
  16.      slepíti  -ím nedov., slépi (ȋ í) 1. s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi: z roko si je pokrila oči, ker jo je slepila luč; žarometi nas slepijo / bliski so slepili oči; močna svetloba slepi / solze so jo slepile 2. ekspr. povzročati, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza, strast ga slepi; prevelika ljubezen do otrok mater slepi 3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: mene ne boš slepil; slepila sta se, da hčerina bolezen ni nevarna / ni se slepil, da bo obljubljeno z lahkoto uresničil / slepiti koga s prijaznimi besedami ● knjiž. megla slepi cestne svetilke zaradi megle slabo svetijo; star. znala je slepiti fante pridobivati si njihovo ljubezensko naklonjenost slepèč -éča -e: slepeč se, da ni več bolan, se je nehal zdraviti; slepeči žarki; slepeča svetloba; prisl.: slepeče se je zabliskalo; slepeče bel sneg ♪
  17.      slepomíškanje  -a s (ȋ) slepomišenje: ne maram slepomiškanja, zato bom takoj povedal resnico ♪
  18.      slepóst  tudi slépost -i ž (ọ̑; ẹ́) lastnost, stanje slepega: zaradi sleposti je postal telefonist; prirojena slepost / ekspr. iz njega govorita ljubosumnost in slepost / ekspr. v svoji sleposti ni spregledal njihovih slabih namenov ♪
  19.      slézast  -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. po barvi podoben slezu: slezasta obleka / slezasta barva slézasto prisl.: slezasto zelene hlače ♪
  20.      slezéna  -e ž (ẹ̑) zastar. vranica: otekla slezena ♪
  21.      slíčen  -čna -o prid. (í ȋ) zastar. podoben: kupila je dva slična šopka / sin je sličen očetu slíčno prisl.: precej slično se pišeta; sam.: tudi sam sem doživel nekaj sličnega ♪
  22.      slíčica  -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od slika: nalepiti sličico na lepenko; zbira sličice nogometašev ♦ film. del filmskega traku z enim posnetkom ♪
  23.      slíčiti  -im nedov. (í ȋ) zastar., z dajalnikom biti podoben, spominjati na kaj: novi čevlji ne sličijo lanskim / sličil je dedu / poslopje je sličilo palači ♪
  24.      slíčnost  -i ž (í) zastar. podobnost: sličnost mnenj ♪
  25.      slíka  -e ž (ȋ) 1. likovna upodobitev česa z barvami, navadno umetniška: delati, končati sliko; dobra, lepa slika; slika cvetočega drevesa; deček na sliki je kot živ / abstraktna slika; oljnata slika; stenska, stropna slika; slika na steklu // delo, izdelek s tako upodobitvijo: po stenah visijo slike; obesiti, sneti sliko / dati sliko v okvir / kupiti Jakopičevo sliko ki jo je naslikal Jakopič 2. upodobitev česa, zlasti v knjigi, časopisu: za otroške knjige so primernejše barvne slike; slika na naslovni strani; slike in besedilo; v učbeniku je veliko slik / izrezovati slike iz starih koledarjev / kot opozorilo v tekstu glej, primerjaj sliko št. 8 3. upodobitev česa, nastala na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo: izdelati, povečati sliko; skupinska slika / album slik; gladek, nazobčan rob slike // upodobitev česa, nastala s pomočjo kakega tehničnega sredstva: projicirati sliko na platno, steno / filmska, televizijska slika; rentgenska slika prsnega koša 4. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: po potresu se je povsod kazala enaka slika: porušene hiše, prestrašeni ljudje; sliko slapa si je hotel vtisniti v spomin 5. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: slika stanja, ki jo je podal, ni prava; knjiga je le približna slika trpljenja v taborišču / publ. slika položaja se je spremenila položaj 6. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa vidnega, doživetega: pred očmi so se mu pojavljale neprijetne slike iz preteklosti; rada je v spominu obujala slike iz otroštva // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: imeti, ustvariti si pravo sliko o čem 7. gled. vsebinsko, časovno in prostorsko zaokrožen del gledališke predstave: arija iz druge slike prvega dejanja; drama v sedmih slikah ● ekspr. ti si pa slika posebnež; šalj. gasilska slika skupinska slika; zastar. gledati gibljive slike (umetniško) delo iz slik na filmskem traku; film; ekspr. hči je prava slika svoje matere zelo ji je podobna; imeti jasno sliko o čem pravilno, dobro kaj poznati ◊ film., rad. slika (na zaslonu, platnu) se preliva; podložiti sliko; negibna slika besedilo, risba ali fotografija (na zaslonu, platnu), ki med predvajanjem miruje; fiz. navidezna slika; prava slika ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; fot. razviti slike; ostra slika na kateri je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; gled. živa slika prizor, v katerem se igralci ne gibljejo in ne govorijo; lit. slika pripovedna enota kot del pripovednega dela v prozi; zlasti v drugi polovici 19. stoletja zelo kratko pripovedno delo v prozi, ki navadno objektivistično prikazuje kak dogodek; mat. narisati sliko funkcije; med. krvna slika; meteor. vremenska slika; rad. poslati sliko po linku; mešalec slike; rel., um. votivna slika narejena, podarjena zlasti kaki cerkvi zaradi zaobljube; šol. tabelska slika kratek in pregleden zapis učne snovi, ki nastaja med poukom na tabli; tisk. dvokolonska slika; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu ♪

   32.612 32.637 32.662 32.687 32.712 32.737 32.762 32.787 32.812 32.837  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA