Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (32.637-32.661)


  1.      slabíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. povzročati, da kdo postaja slab, onemogel: bolezen slabi človeka / poškodovani listi slabijo rastlino 2. povzročati, da kaj izgublja popolnost svojih značilnosti: posnemanje slabi njegovo individualnost; ta značilnost knjige slabi zanimanje bralcev // nav. 3. os. povzročati, da kaj prenehava (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: hrup slabi sluh 3. nar., s smiselnim osebkom v tožilniku imeti neprijeten občutek kot pri slabosti, zlasti v želodcu: bilo je tako vroče, da jih je kar slabilo; slabilo jo je od lakote ♪
  2.      slabôča  -e ž (ó) zastar. slabotnost: sramoval se je svoje slaboče ♪
  3.      slaboglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. zloglasen, razvpit: popival je z najbolj slaboglasno druščino / zahajal je v slaboglasno krčmo ♪
  4.      slabokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. med. ki ima zmanjšano število rdečih krvničk ali zmanjšano količino krvnega barvila: slabokrven otrok; biti slabokrven 2. ekspr. neizrazit, medel: osebe v pripovedi so slabokrvne; ni se strinjal z njegovimi slabokrvnimi stališči ♪
  5.      slaborôden  -dna -o prid. (ó) 1. ki slabo rodi: slaborodna vrsta češenj; slaborodno drevo ♦ agr. slaborodno leto leto, v katerem sadno drevje slabo rodi 2. ki ima malo pogojev za uspevanje rastlin: slaborodni hriboviti predeli; slaborodne obmorske dežele 3. ki ni sposoben imeti veliko potomcev: zaščititi slaborodne sesalce ♪
  6.      slabóst  -i ž (ọ̑) 1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost 2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo: pokazale so se slabosti takega poslovanja; odstraniti organizacijske slabosti; pozna odlike in slabosti njegovega pisanja / kapitulacija je pokazala vojaško in politično slabost države šibkost 3. navadno s prilastkom moralno, značajsko negativna lastnost: na njem ni našla nobene slabosti; ne zaveda se svojih slabosti; vsak človek ima svoje slabosti; slabosti in vrline // knjiž. neodločnost, omahljivost: očitali so mu nezanesljivost in slabost; njegov glas je razodeval strah in slabost 4. ekspr., navadno v povedni rabi nemoč upirati se užitkom, ki jih kaka stvar daje: ženske so njegova slabost / slabost do alkohola; poznajo njegovo slabost za avtomobile ● knjiž. počasna hoja je razodevala njegovo slabost onemoglost ◊ med. živčna slabost nevrastenija ♪
  7.      slabôten  -tna -o prid., slabôtnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska 2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip 3. ekspr. neodločen, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje ● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; redko bil je slabotnega zdravja rahlega slabôtno prisl.: slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal ♪
  8.      slabotínec  -nca m (ȋ) zastar. slaboten človek: velikih naporov ni zmogel, ker je bil slabotinec ♪
  9.      slabôtnež  -a m (ȏ) ekspr. slaboten človek: kako ga je mogel ta slabotnež premagati ∙ ekspr. je velik strahopetnež in slabotnež slabič ♪
  10.      slaboúmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. duševno nerazvit: slaboumen otrok / slaboumen pogled 2. ekspr. omejen, nespameten, neumen: imel ga je za slaboumnega starca / slaboumen časopis; slaboumne reklame slaboúmno prisl.: slaboumno se smejati; sam.: pomoč slaboumnim ♪
  11.      slabovídnež  -a m (ȋ) ekspr. slaboviden človek: slabovidnež si je nataknil očala, da bi prebral napis ♪
  12.      slabšálen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zaničljiv, prezirljiv odnos do česa: slabšalna oznaka / slabšalni pomen besede slabšálno prisl.: ta izraz zveni slabšalno ♪
  13.      slabšálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost slabšalnega: ugotavljati slabšalnost besed ♪
  14.      slábšati  -am nedov. (ȃ) povzročati, da kaj postane slabše: nalivi slabšajo ceste / slabšati odnose med državami slábšati se postajati slabši: vreme se slabša / bolezen se mu slabša ♪
  15.      slábši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od slab: bombažne tkanine so slabši izolatorji kot volnene; delovna organizacija je v slabšem položaju kot lani; izvid je slabši, zato bo morala ostati v bolnišnici; nočem biti slabši od prijateljev; današnja predstava je bila slabša kot včerajšnja 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: ta izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala; odstopila ji je vso slabšo obleko / prva vretenca so dobro razvita, zadnja pa so slabša manj razvita slábše prisl.: bolniku je vedno slabše; sin je slabše gospodaril in se zadolževal; slabše sliši kot jaz; rdeča barva se v temi slabše vidi; pri nekaterih živalih je lobanja slabše razvita ∙ zdaj mu je še slabše počuti se še bolj bolnega slábši -a -e sam.: dopolnilni pouk je za slabše za slabše učence; o njem je povedal več boljšega kot slabšega; prim. slab ♪
  16.      slačílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) knjiž., redko striptizeta: nastopa kot slačilka ♪
  17.      sláčipúnca  -e ž (ā-ȗ) šalj. striptizeta: nastopala je kot slačipunca; barska slačipunca ♪
  18.      sladčíca  -e ž (í) zastar. 1. slaščica: postregla jim je s sladčicami; prodajalnica sladčic 2. sladka pijača: požirek sladčice ♪
  19.      sládek  tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkéjši (á ȃ á) 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana // ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem // pesn. dober, okusen: sladko vince 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha // prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno ● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča ◊ agr. sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje sládko in sladkó prisl.: sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo sládki -a -o sam.: rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih; prim. sladko ♪
  20.      sláden 2 -dna -o prid. (á) zastar. nasladen, čuten: sladne predstave ∙ zastar. govoriti s sladnim glasom pretirano prijaznim ♪
  21.      sladéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. postajati sladek: če je jesen sončna, grozdje sladi 2. imeti nekoliko sladek okus: to vino prijetno sladi ♪
  22.      sladíca  -e ž (í) sladka jed, ki se navadno ponudi po glavni jedi: pripraviti sladico; postreči s sladico / sadna sladica ◊ agr. raztopina, nastala s kuhanjem slada in vode, za izdelovanje piva ♪
  23.      sladíka  -e ž (í) bot. srednje velika latasta trava, ki raste po vlažnih tleh, Glyceria: plavajoča sladika ♪
  24.      sladílo  -a s (í) snov, ki daje hrani sladek okus: uporabljati med kot sladilo / naravna, umetna sladila ● zastar. jedi je dodala razne dišave in sladila začimbe ♪
  25.      sladíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati sladko: sladiti čaj z medom 2. ekspr. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno: obiski otrok so mu sladili starost; sladiti komu življenje ♪

   32.512 32.537 32.562 32.587 32.612 32.637 32.662 32.687 32.712 32.737  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA