Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (31.812-31.836)


  1.      segréti  -gréjem [sǝg in seg] dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti kaj toplo, vroče: sonce je segrelo zrak; segreti hrano, vodo; segreti do vrelišča, na sto stopinj; segreti na štedilniku, v peči / segreti motor ● ekspr. predstava jih ni segrela navdušila; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa segréti se 1. postati topel, vroč: voda se je segrela / stroj se je preveč segrel 2. dobiti občutek toplote: ko se je segrel, je slekel plašč; segreti se s hojo segrét -a -o: segret zrak; pločnik je že ves segret; segreta igla; pražiti čebulo na segretem olju ♪
  2.      segrévati  -am [sǝg in seg] nedov. (ẹ́) delati kaj toplo, vroče: sonce segreva ozračje; segrevati hrano, vodo; segrevati jeklo nad devetsto stopinj; segrevati v pokriti posodi / segrevati peč / segrevati prostore ogrevati segrévati se postajati topel, vroč: zrak se počasi segreva / motor se preveč segreva ♪
  3.      seguidílla  -e [segidilja] ž (ȋ) muz. hiter španski ljudski ples v tridobnem taktu: plesati seguidillo // skladba za ta ples: zaigrati seguidillo ◊ lit. španska lirska pesem iz dveh kitic v 5- do 7-zložnem jambskem verzu ♪
  4.      sehlíca  in séhlica -e [prva oblika sǝh] ž (í; ẹ̄) bot. manjša užitna lističasta goba s tankim žilavim betom, Marasmius: nabirati sehlice / dišeča sehlica ♪
  5.      séizmičen  -čna -o [sejz-] prid. (ẹ́) nanašajoč se na potres, potresen: seizmični sunki, valovi; seizmična aktivnost / seizmično področje / seizmična karta Jugoslavije / seizmična merjenja séizmično prisl.: seizmično varno ozemlje ♪
  6.      séizmičnost  -i [sejz-] ž (ẹ́) lastnost, značilnost seizmičnega: seizmičnost Balkanskega polotoka / karta seizmičnosti ♪
  7.      seizmográf  -a [sejz-] m (ȃ) priprava za ugotavljanje, merjenje potresnih sunkov, potresomer: seizmograf je zapisal več potresnih sunkov; seizmološka postaja je dobila nov seizmograf; pren., ekspr. pesnik je najobčutljivejši seizmograf svojega časa ♪
  8.      seizmográfski  -a -o [sejz-] prid. (ȃ) nanašajoč se na seizmograf: seizmografske krivulje / seizmografska postaja seizmološka postaja / ekspr. seizmografska natančnost zelo velika seizmográfsko prisl.: seizmografsko občutljivo doživljanje ♪
  9.      seizmolóški  -a -o [sejz-] prid. (ọ̑) nananašajoč se na seizmologijo: seizmološki strokovnjak / seizmološke meritve; seizmološke naprave / seizmološka karta / seizmološka postaja ♪
  10.      séja  -e ž (ẹ́) 1. srečanje določene skupine ljudi, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: seja je trajala štiri ure; preložiti, sklicati, voditi sejo; udeležiti se seje; na seji so obravnavali in sprejeli nov program dela; seja upravnega odbora / odprta, zaprta, publ. ločena seja; plenarna seja centralnega komiteja; razširjena seja predsedstva; skupna seja vseh zborov skupščine; slavnostna seja; žalna seja 2. star. sedenje: noge so ji omrtvele od seje; komaj so našli prostor za sejo ♪
  11.      sejáča  -e ž (á) nar. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju; sejalnica: stopal je po njivi z veliko slamnato sejačo ♪
  12.      sejálnica  -e [drugi pomen u̯n tudi ln] ž (ȃ) 1. stroj za sejanje: sejati žito s sejalnico / ročna sejalnica 2. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju: plesti sejalnice; nasuti pšenico v sejalnico ♪
  13.      sejánje 1 -a s (ȃ) glagolnik od sejati1: sejanje pšenice; stroji za sejanje / sejanje novih vrst žita / sejanje malodušja / sestavo peska ugotavljajo s sejanjem; sejanje moke ♪
  14.      sejáti 1 séjem nedov., séj in sèj; sejál (á ẹ̑) 1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo; sejati s strojem; sejati v vrste; sejati in saditi; plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita ♦ gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine // enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino // ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži 2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko; pesek so dvakrat sejali ● ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel seján -a -o: gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek ♪
  15.      sêjem  -jma m (é) prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago: v mestu bo sejem; sejmi so bili tam ob sredah; iti na sejem; kupiti na sejmu; letni, tedenski sejem; novoletni sejem; v razredu je bilo živahno kot na sejmu / suho robo je prodajal po sejmih / avtomobilski, smučarski, živinski sejem ∙ ekspr. kakšen sejem pa imate tu zakaj delate tak hrup, trušč; ekspr. babji sejem hrupen ženski klepet // prireditev, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: prirediti sejem; na sejmu razstavljajo domača in tuja podjetja; mednarodni sejem / graški, kranjski sejem; knjižni sejem je bil dobro obiskan; tradicionalni vinski sejem; sejem elektronike ♪
  16.      sejmáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. prodajati na sejmu: dolga leta je sejmaril ♪
  17.      sejmováti  -újem nedov. (á ȗ) star. sejmariti: sejmoval je po deželi ♪
  18.      séka  -e ž (ẹ́) redko sekanje, sečnja: seka starih dreves ♪
  19.      sekáč  -a m (á) 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji // kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo ◊ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu ♪
  20.      sekálce  -a s (ā) manjšalnica od sekalo: dleta in sekalca ♪
  21.      sekálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj seka: postal je sekalec drv; sekalec kamna, kovin 2. dletast zob v sprednjem delu čeljusti za sekanje, trganje hrane: izpuliti sekalec; podočnika in sekalci / podaljšani sekalci pri glodavcih ♦ anat. vsak od štirih sprednjih zob v eni čeljusti ♪
  22.      sekálo  -a s (á) 1. priostren kovinski del orodja za sekanje: zasaditi sekalo v tnalo; sekalo krampa, sekire 2. priprava ali orodje za sekanje: dleta in sekala / sekalo za meso, repo ♪
  23.      sékanec  -nca m (ẹ̑) nekdaj večji žebelj za okovanje navadno cokel: sekanci so škrtali po kamenju // žebelj brez glavice za pritrjevanje napetnikov: zabiti sekanec v peto ◊ nav. mn., les. enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine ♪
  24.      sékanica  -e ž (ẹ̑) gastr. drobno sesekljano ali zmleto, navadno surovo meso z različnimi začimbami: sekanica iz govejega, svinjskega mesa; sekanica za tatarski biftek // omaka iz takega mesa: delati sekanico ◊ les. na obeh koncih odsekana oblica; enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine; sekanec ♪
  25.      sékans  -a m (ẹ̑) geom., v zvezi sekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu priležne katete v pravokotnem trikotniku ♪

   31.687 31.712 31.737 31.762 31.787 31.812 31.837 31.862 31.887 31.912  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA