Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (31.637-31.661)


  1.      samováti  -újem nedov. (á ȗ) star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden / ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir ∙ zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samski samováje: samovaje je slonela na oknu samujóč -a -e: samujoče drevo ♪
  2.      samovelíčje  -a s (ȋ) knjiž. pretirano dobro mnenje o sebi in poveličevanje samega sebe: njegova bahavost in samoveličje / v satiri se posmehuje omejenosti in samoveličju takratne vladajoče družbe / nekateri duševni bolniki trpijo za samoveličjem ♪
  3.      samovéznica  -e ž (ẹ̑) knjiž. kravata: zavezati si samoveznico; svilena samoveznica / popravila mu je samoveznico ♪
  4.      samovíd  -a m (ȋ) zastar. neposredno ogledovanje, opazovanje: samovid je pomembnejši kot mrtva knjiga / poznati razmere iz samovida; iz samovida je že vedela, da kmetija propada ♪
  5.      sámovláda  -e ž (ȃ-ȃ) 1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina; samodrštvo: boriti se proti samovladi / samovlada vladarja 2. knjiž. vodilen, gospodujoč položaj: njihova želja po samovladi na Jadranu / s tem je bilo konec gospodarske samovlade ∙ zastar. narod si prizadeva za samovlado za samostojnost ♪
  6.      sámovládanje  -a s (ȃ-ā) star. samoobvladanje: svet jo je naučil samovladanja in samovzgoje ♪
  7.      sámovladár  -ja m (ȃ-á) knjiž. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec: volja samovladarja je bila takrat zakon ♪
  8.      samovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: bil je trmast in samovoljen človek; samovoljen deček; samovoljna ženska // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: samovoljen poseg, ukrep; to je bilo samovoljno dejanje / samovoljni sklepi / samovoljna prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev samovóljno prisl.: njegove verze je samovoljno popravljal; samovoljno ravnati; član posadke je samovoljno zapustil ladjo ∙ ekspr. solze so ji samovoljno pritekle iz oči proti njeni volji ♪
  9.      samovóljnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost samovoljnega človeka: samovoljnost deklice; fantu so očitali samovoljnost in trmoglavost / na obrazu je bil izraz samovoljnosti // samovolja: bili so prepuščeni samovoljnosti fevdalcev; kmete so kaznovali za samovoljnost / počenjati nespametnosti in samovoljnosti ♪
  10.      sámovžíg  -a m (ȃ-ȋ) vžig, ki nastane iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov sam, brez dotika s plamenom: vzrok požara je bil samovžig; prišlo je do samovžiga / samovžig premoga, sena; samovžig v odpadkih / biološki, kemični samovžig ♦ strojn. samovžig v motorju ♪
  11.      sámozadoščênost  -i ž (ȃ-é) knjiž. stanje v sebi zadoščenega človeka: pesnik je živel v sferah čistega stvariteljskega opoja in samozadoščenosti ♪
  12.      sámozadovóljen  -jna -o prid. (ȃ-ọ́ ȃ-ọ̄) zadovoljen sam s seboj: samozadovoljen človek; postali so preveč samozadovoljni / samozadovoljen smehljaj; njegovo sebično, samozadovoljno življenje / obšlo jo je samozadovoljno čustvo sámozadovóljno prisl.: ded si je samozadovoljno pogladil brado; samozadovoljno se smehljati ♪
  13.      sámozadovoljív  -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) zastar. samozadovoljen: na obrazu ima samozadovoljiv nasmeh ♪
  14.      sámozadovóljnost  -i ž (ȃ-ọ́) stanje samozadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi samozadovoljnost / v svoji samozadovoljnosti se tega niso zavedali / vse to jo je navdajalo z največjo samozadovoljnostjo ♪
  15.      sámozadovóljstvo  -a s (ȃ-ọ̑) stanje samozadovoljnega človeka: svojega samozadovoljstva ni kazal / obraz je izražal samozadovoljstvo / boriti se proti samozadovoljstvu, ozkosti in primitivizmu; odpraviti samozadovoljstvo ob že doseženih uspehih / to je rekla s samozadovoljstvom; z velikim samozadovoljstvom se je vračal od izpita ♪
  16.      sámozaklópen  -pna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo ♪
  17.      sámozapirálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozapiralna loputa ♪
  18.      sámozapóren  -rna -o prid. (ȃ-ọ̄) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozaporna vrata / samozaporna pipa ♪
  19.      sámozavésten  -tna -o prid., sámozavéstnejši (ȃ-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno ♪
  20.      samozavéznica  -e ž (ẹ̑) zastar. kravata: zavezati si rdečo samozaveznico ♪
  21.      samozván  -a -o prid. (á) 1. ki si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: pregnati samozvanega cesarja / samozvana oblast 2. ekspr. ki si lasti pomemben položaj: ta komisija je bila samozvana / samozvani varuh morale samozváno prisl.: samozvano priti na oblast ♪
  22.      samozvánec  -nca m (á) 1. kdor si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: takrat je vladal samozvanec Henrik IV. / bal se je, da bi ga kak samozvanec vrgel s prestola 2. ekspr. kdor si lasti pomemben položaj: kritizirali so takratne občinske samozvance / pesniški samozvanci ♪
  23.      sámožrtvovánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje ∙ zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost ♪
  24.      sámski  -a -o prid. (á) 1. ki ni poročen: samski moški; ostala je samska / samski stan; samsko življenje ∙ predložiti samski list pri eerkveni poroki potrdilo, da oseba, ki se želi poročiti, ni poročena; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se 2. namenjen za bivanje ene osebe: najeti samsko sobo; samsko stanovanje / delovna organizacija gradi samski dom za svoje delavce ◊ agr. samski jarem jarem za eno žival sámsko prisl.: živeti samsko sámski -a -o sam.: samski in poročeni; omožene in samske ♪
  25.      sámskost  -i ž (á) stanje samskega človeka: samskost ga je naredila čudaškega; to je bil pravi vzrok njegove vztrajne samskosti ♪

   31.512 31.537 31.562 31.587 31.612 31.637 31.662 31.687 31.712 31.737  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA