Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (31.537-31.561)



  1.      samolástnost  -i ž (ā) zastar. svojevoljnost, samovoljnost: presenečen je bil nad njeno samolastnostjo ● zastar. tako bi se močneje razvila naša samolastnost samostojnost, neodvisnost; knjiž. izgubljati svojo samolastnost posebnost, individualnost
  2.      sámolepílen  -lna -o prid. (-) prevlečen z lepilom, ki deluje brez ovlaženja: samolepilni trak; samolepilna nalepka; samolepilne tapete
  3.      sámolepljív  -a -o prid. (- -í) samolepilen: ta trak je samolepljiv / samolepljive tapete
  4.      samolét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga: preproga samoleta bi me prenesla, kamor bi želel
  5.      samoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki pretirano vrednoti samega sebe: samoljubni in domišljavi ljudje; fant je zelo samoljuben / odgovoril je s samoljubnim nasmehom // zastar. sebičen: pohlepen in samoljuben človek / samoljubni nameni samoljúbno prisl.: samoljubno se nasmehniti; ravnal je zelo samoljubno
  6.      sámomát  -a m (-) šah. mat pri problemskem šahu, kjer mora igralec igrati tako, da ga nasprotnik matira: samomat v šestih potezah
  7.      samomorílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na samomor: premagati samomorilne misli / samomorilni poskus / to je samomorilna politika ∙ ekspr. ta samomorilni dolgčas nedeljskih popoldnevov zelo velik; ekspr. to, kar počneš, je samomorilno zelo nevarno
  8.      samomórstvo  -a s (ọ̑) zastar. samomorilstvo: ta kriza se kaže v pesimizmu in samomorstvu
  9.      sámonamèn  -éna m (- -ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved
  10.      sámonémški  -a -o prid. (-ẹ́) zastar. ki je samo v nemškem jeziku: napisi so bili samonemški / samonemške šole
  11.      samoníkel  -kla -o [ǝ] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega
  12.      samonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno nogo: tam je stal slep in samonog človek
  13.      sámoodrékanje  -a s (-ẹ̑) odrekanje samemu sebi, svojim koristim: zanjo so bila to leta neprestanega samoodrekanja / gospodarske težave so premagovali z večjimi delovnimi napori in samoodrekanjem / potrebne so bile žrtve in samoodrekanja
  14.      sámoodsében  tudi sámoodsêben -bna -o prid. (-ẹ̑; -ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: samoodsebno gibanje ♦ med. samoodsebni splav spontani splav sámoodsébno tudi sámoodsêbno prisl.: bolnik je samoodsebno ozdravel
  15.      sámoodtujênost  in sámoodtújenost -i ž (-é; -) knjiž. odtujenost samemu sebi, svojemu bistvu: občutek samoodtujenosti; to je bilo vzrok za samoodtujenost / samoodtujenost človeka v takratni družbi
  16.      sámoohrána  -e ž (-) zastar. samoohranitev: nagon samoohrane, po samoohrani / narodna samoohrana
  17.      sámoohranítev  -tve ž (-) ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve
  18.      sámoomejítev  -tve ž (-) knjiž. omejitev samega sebe, svojih želj: samoodpoved in samoomejitev / truditi se za blagostanje na osnovi zaupanja in samoomejitve državljanov
  19.      sámooplóden  -dna -o prid. (-ọ̄) agr. ki se oplodi sam: samooplodna rastlina, sadna vrsta
  20.      sámooplodítev  -tve ž (-) bot. oploditev s spolnimi celicami istega cveta: samooprašitev in samooploditev
  21.      sámooplojevánje  -a s (-) bot. oplojevanje s spolnimi celicami istega cveta: samoopraševanje in samooplojevanje
  22.      sámoopraševánje  -a s (-) bot. opraševanje s pelodom istega cveta
  23.      sámooprašítev  -tve ž (-) bot. oprašitev s pelodom istega cveta: samooprašitev vijolice
  24.      samopál  in samopàl -ála m (; á) 1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom 2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali
  25.      samopáš  in samopàš -áša -e prid. (; á) zastar. 1. ki se hoče sam pasti: samopaša žival 2. oblasten, samovoljen: samopaši graščaki 3. sebičen: bil je razvajen in samopaš otrok

   31.412 31.437 31.462 31.487 31.512 31.537 31.562 31.587 31.612 31.637  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA