Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (31.512-31.536)



  1.      samodrúg  -a -o prid. ( ū) zastar. 1. ki je s kom drugim, v dvoje: prijetneje je, če je človek samodrug / samodruga ježa 2. navadno v ženskem spolu noseč: ni še bilo gotovo, če je samodruga
  2.      sámodržáven  -vna -o prid. (-) nanašajoč se na samodržavje: predstavnik samodržavne oblasti / borili so se zoper samodržavni carizem
  3.      samoedín  -a -o prid. () zastar. 1. popolnoma sam: samoedin je sedel v čolnu 2. edini: do takrat je bil samoedini slovenski koroški književnik
  4.      samofŕč  -a m () zastar. letalo: peljati se s samofrčem
  5.      samogíb  -a m () zastar. avtomat: izumitelji samogibov
  6.      samogíben  -bna -o prid.) knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samogibne naprave / kupiti samogibni avtomobilček / samogibna sprožitev 2. nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samogibne kretnje / to je samogibna reakcija na žalitev samogíbno prisl.: ta priprava deluje samogibno; hoditi brez misli, samogibno; samogibno je segel po pištoli
  7.      samoglásnik  -a m () lingv. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga: ta samostalnik se končuje na samoglasnik; ojevski samoglasniki; dolžina samoglasnika; samoglasniki in soglasniki / dolgi, kratki samoglasnik; naglašeni, nenaglašeni samoglasnik; ozki samoglasnik sredinski samoglasnik višje lege // znak za tak glas: nerazločno napisani samoglasniki
  8.      samoglàv  tudi samogláv -áva -o prid. ( á; ) star. svojeglav, trmast: možak je bil uporen in samoglav; samoglavo dekle / samoglav konj samoglávo prisl.: samoglavo je delal naprej
  9.      samoglávec  -vca m () star. svojeglav, trmast človek: pri njem nič ne dosežeš, ker je samoglavec / kot psovka ali ti nisem branila iti, ti samoglavec ti
  10.      samoglávnost  -i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: naveličal se je njene samoglavnosti in togote / odgovoril je z nejevoljno samoglavnostjo
  11.      samoglávost  -i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: podpihoval je njeno samoglavost in ošabnost; ženska samoglavost
  12.      samogólt  -a [t] m (ọ̑ ọ̄) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogolt in stiskač
  13.      samogólten  -tna -o [t] prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. lakomen, pohlepen: samogolten starec; zelo so samogoltni 2. požrešen: jej počasi, ne bodi tako samogolten; samogoltne koze uničujejo zelenje samogóltno prisl.: samogoltno jesti
  14.      samogóltnež  -a [t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogoltnež in brezsrčnež
  15.      samogóltnik  -a [t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: to je oderuh in samogoltnik ● star. samogoltnik se je gostil s piščancem požrešnež
  16.      samogóltnost  -i [t] ž (ọ́) star. lakomnost, pohlepnost: njegova samogoltnost in nevoščljivost presegata vse meje ● star. pijanstvo in samogoltnost požrešnost
  17.      samogóvor  -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga: nestrpno je prekinil njen samogovor; poslušali so očetove dolge samogovore o življenju / igralec bi moral svoj samogovor povedati glasneje ♦ lit. notranji samogovor pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: nerodno mu je bilo, ker so njegov samogovor slišali tudi drugi
  18.      samohódka  -e ž (ọ̑) voj. top, havbica, ki se premika na lastni pogon: napadati s tanki in samohodkami / protitankovska samohodka
  19.      samohôten  -tna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. spontan: zaslišalo se je samohotno ploskanje; veselje je bilo samohotno / te besede so bile samohoten odziv njenega čustva 2. hotèn: samohotna osamljenost; samohotno vplivanje na potek dejanja 3. svojevoljen, samovoljen: samohoten poveljnik / to je bila v marsičem samohotna praksa ● knjiž., redko samohotna pomoč v nesreči prostovoljna; knjiž. prepustiti mošt samohotnemu vrenju naravnemu vrenju samohôtno prisl.: samohotno so si lastili te pravice; poklical jo je samohotno, brez premišljevanja ∙ knjiž. priprava samohotno uravnava višino temperature avtomatično
  20.      sámohvála  -e ž (-á) hvaljenje samega sebe: to je samohvala; nekritična samohvala / naveličala se je poslušati te samohvale ∙ ekspr. brez samohvale povem, da sem jim vsa ta leta pomagal nočem, nimam namena poudarjati svoje pomoči
  21.      sámoiniciatíven  -vna -o prid. (-) nanašajoč se na samoiniciativo: biti samoiniciativen in ustvarjalen / samoiniciativno sodelovanje množic / samoiniciativni predlogi sámoiniciatívno prisl.: kolektivi so se za to akcijo odločili samoiniciativno; mladinci so samoiniciativno ustanovili svoj mladinski aktiv
  22.      sámoizníčiti se  -im se dov. (-) knjiž. izničiti samega sebe: samoizničiti se mu je postal cilj
  23.      samokòv  -óva m ( ọ̄) metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine; norec
  24.      samokrílnik  -a m () aer. letalo z enojnimi krili brez zunanje opore med njimi in trupom: brezrepec in samokrilnik
  25.      samolásten  -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisenbot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega

   31.387 31.412 31.437 31.462 31.487 31.512 31.537 31.562 31.587 31.612  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA