Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (31.037-31.061)


  1.      rimljánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (stare) Rimljane: rimljanski okus / rimljanska arhitektura rimska ♪
  2.      rímski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego ∙ rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija 2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev ◊ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; jur. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu ♪
  3.      rímstvo  -a s (ȋ) miselnost, kultura starih Rimljanov: vpliv rimstva ● knjiž. omahovati med rimstvom in protestantsko vero katolištvom ♪
  4.      rinasciménto  -a [-aši-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa: umetnost rinascimenta ♪
  5.      rínčica  -e ž (ȋ) nižje pog. obroček: potegniti trak skozi rinčice / deklica z zlatimi rinčicami v ušesih / na sejmu si je ogledovala rinčice prstančke ♦ etn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh ♪
  6.      rinfúzen  -zna -o prid. (ȗ) teh. nanašajoč se na nepakirano, drobno, sipko blago; razsut: rinfuzni tovor / blago v rinfuznem stanju ♪
  7.      ríng  -a m (ȋ) ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji: nasprotnika sta stopila v ring / boksarski ring ∙ publ. njegovi uspehi v ringu boksu ♦ arheol. utrjena naselbina na ravnini s krožnimi nasipi in jarki, zlasti pri Avarih ♪
  8.      ríniti  -em nedov. (í ȋ) 1. s silo, sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: deček je voziček vlekel, ženska pa rinila; pomagati riniti; riniti kolo navkreber / vsi so rinili, pa se avtomobil ni premaknil 2. s prislovnim določilom s silo, sunki (od zadaj) spravljati a) na drugo mesto, v drug položaj: riniti koga k vratom, proti mizi; riniti zaboj čez prag; tisti za hrbtom so me rinili naprej b) z določenega mesta, položaja: riniti koga od sebe, s klopi / buldožer rine sneg pred seboj / kot opozorilo na vratih rini c) kam sploh: riniti polena pod kotel; riniti ključ v ključavnico; dojenček si rine pest v usta / riniti z roko v žep // ekspr., navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: riniti sina v medicino; riniti koga v zakon 3. ekspr., s prislovnim določilom prodirati iz česa ali v kaj: lopate rinejo v zemljo / bilke, gobe rinejo iz tal; zob že rine iz čeljusti 4. ekspr. vsiljivo, sovražno približevati se komu: zgrabil je palico in rinil k meni; odganjala je otroke, ki so rinili vanjo; rinil je vanj s pištolo; umikala se je, on pa je rinil za njo 5. nav. slabš., v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: kaj rineš za menoj; tudi on je rinil za mojo sestro 6. ekspr., v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: kadar se kuja, nočem riniti vanjo; neprestano rine vame, kaj mi je; rinili so vanj, naj jim pove / riniti v koga z vprašanji // vsiljivo, zelo prijazno se vesti do koga: preveč je rinila v svoje sošolke 7. ekspr., navadno v zvezi z v nepremišljeno, trmasto se bližati čemu slabemu: ne vidi, da rine proti pogubi; riniti v nesrečo, nevarnost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu dejanja: za to stvar ne bom rinil v boj; ne rini v dolga pojasnjevanja; za vsako malenkost rine v prepir se začne prepirati 8. ekspr. hoditi, iti: spraševal sem se, zakaj rine vsak dan v kino; kam rineš v takem vremenu; pomagati ne moreš, ne rini tja / poleti vse rine na morje / mladi ljudje rinejo v mesto 9. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: kako je? Rinem; za silo, nekako še rinemo; stroški so tako veliki, da komaj rinemo ● ekspr. zmeraj rine svojo hoče uveljaviti svojo voljo; ekspr. otroci so silili k njemu, on pa jih je rinil od sebe odrival; pog., ekspr. rine jo že proti osemdesetim kmalu bo star osemdeset let; ekspr. riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kamnite hiše rinejo v breg stojijo v bregu; ekspr. gore rinejo v nebo so zelo visoke; pog. zmeraj (se) rine v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. ta človek rine v najbolj zasebne stvari se vtika, se vmešava; žarg., šol. riniti z zadostnim uspehom izdelovati; pog., ekspr. riniti koga naprej zelo si prizadevati, da bi uspel; žarg., šol. v prvih dveh letih je še nekako rinil izdeloval ríniti se s težavo se premikati v množici ljudi kam: riniti se proti izhodu; rinil sem se skozi gnečo / ljudje so se rinili proti vratom, v avtobus / kaj se pa rineš se gneteš, prerivaš // s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: riniti se skozi gosto vejevje; riniti se skozi vrata; pren., ekspr. riniti se skozi težave, življenje rínjen -a -o: žel. rinjeni vlak vlak, ki ga potiska dodatna lokomotiva na koncu vlaka ♪
  9.      rínka  -e ž (ȋ) nižje pog. 1. obroč: v strop so vzidane železne rinke / rinka za bika, medveda 2. prstan: natakniti si rinko ♪
  10.      ríps 1 -a m (ȋ) gosta tkanina z rebri, navadno prečnimi: bombažni, volneni rips; bluza iz ripsa ♦ tekst. pohištveni rips ki se uporablja pri blazinjenju pohištva; neskl. pril.: tekst. vezava rips vezava, pri kateri se veže ena podolžna ali prečna nit z dvema ali več prečnimi ali podolžnimi nitmi ♪
  11.      rípsast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz ripsa, tkanine: ripsasta obleka // podoben ripsu, tkanini: ripsasta tkanina ♪
  12.      rís 1 -a m (ȋ) 1. znamenje v obliki črte: žagati poleg risa; z risom zaznamovati širino 2. črta: potegniti ris s kredo / risi na lakiranem pohištvu raze 3. po ljudskem verovanju na križpotju na tla narisan krog, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: napraviti okoli sebe ris; hudiča klicati v ris; stopiti v ris / zarotilni ris; pren., ekspr. z lepoto ga je začarala v svoj ris ◊ geom. ris slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi; stranski ris pravokotna projekcija tvorbe na pomožno projekcijsko ravnino, pravokotno na risalni ravnini; voj. ris spiralast žleb v puškini ali topovski cevi ♪
  13.      risálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na risanje: risalni pribor; risalne potrebščine / risalne vaje / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje; risalni list list risalnega papirja določenega formata; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; risalni žebljiček kratek žebljiček s široko glavo zlasti za pritrjevanje papirja na les; risalna deska deska, na katero se pritrjuje, daje papir pri risanju; risalno pero pero za risanje zelo tankih črt s tušem ◊ geom. risalna ravnina ravnina, na katero se rišejo projekcije danih tvorb; obrt., tisk. risalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino; teh. risalna miza miza za tehnično risanje, pri kateri se da spreminjati naklonski kot risalne ploskve ♪
  14.      risálnik  -a m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki zapisuje rezultate s krivuljami: narisati spremenljivke z risalnikom / risalnik krivulj ♪
  15.      rísanje  -a s (ȋ) 1. glagolnik od risati: risanje portretov; risanje s kredo; risanje črt z ravnilom in trikotnikom / učiti se risanja; ukvarjati se z risanjem / prostoročno risanje / pisateljevo risanje značajev ♦ geom. geometrijsko risanje grafično prikazovanje geometrijskih likov z uporabo risalnega orodja; šol. risanje nekdaj učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja; teh. tehnično risanje grafično prikazovanje tehničnih objektov po dogovorjenih pravilih 2. zastar. risba: ogledoval si je otrokova risanja ♪
  16.      rísanka  -e ž (ȋ) 1. zvezek za risanje: list iz risanke 2. film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja: rad gleda risanke; risanke in dokumentarni filmi / barvna risanka / ed. ustvarjalci jugoslovanske risanke risanega filma / filmska risanka 3. redko risanica: pomeriti z risanko ♪
  17.      rísar  -ja m (ȋ) 1. kdor se poklicno ukvarja z risanjem česa: biti risar v konstrukcijskem oddelku; risar kostumov / tehnični risar risar tehničnih risb ♦ geogr. kartografski risar risar kart, zemljevidov 2. kdor upodablja zlasti s črtami: nadarjen risar; risar karikatur / učenec je dober risar ∙ knjiž. biti dober risar značajev opisovalec, prikazovalec ♪
  18.      risáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. risati: risariti za razvedrilo / že njegovi starši so risarili slikali ♪
  19.      rísarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od risar: risarka krojev / modna risarka ki izdeluje risbe modelov / ta učenka je dobra risarka ♪
  20.      rísast  -a -o prid. (ȋ) ekspr. podoben risu: risasta mačka // tak kot pri risu: človek z risastim pogledom ♪
  21.      rísati  ríšem nedov. (ȋ) 1. s črtami upodabljati: zna risati in slikati; risati hišo, obraz, pokrajino; risati na papir, v glino; risati s svinčnikom / dov. večkrat je risal Tita narisal / pog. rad riše otroke slika, upodablja / risati po fotografiji, po naravi ♦ um. risati s kredo // s črtami delati: risati diagram, zemljevid; risati razpredelnice z ravnilom; risati na zemljevidu smer poti / s prstom risati po pesku delati črte / risati s prosto roko 2. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: letala rišejo bele črte na nebo; sonce riše na steno svetle proge; drevesa so risala dolge sence; kri riše po tlaku krvavo sled / skrb mu riše gube na mlado čelo 3. knjiž. opisovati, prikazovati: risati zgodovinsko obdobje; prepričljivo riše ženske like / domišljija mu je risala lepšo prihodnost ● ekspr. jastreb je risal kroge letal v krogih; nar. gorenjsko skupaj sva (jo) risala tja šla, hodila rísati se ekspr. kazati se v obrisih: skozi obleko se je risalo njeno telo; na obzorju so se risali gorski vrhovi; pohištvo se je risalo v mraku // pojavljati se, biti na podlagi: čudne sence so se risale po steni / sončni žarek se mu je v svetli črti risal čez obraz / zaničljive poteze so se mu risale okrog ust // biti viden, kazati se: nasmeh se mu je risal na obrazu; groza, pobitost, strah se mu riše v očeh rišóč -a -e: otrok ga je poslušal, naprej rišoč po pesku; na obzorju rišoči se obrisi mesta; rišoča deklica rísan -a -o: risani portreti; jasno risani značaji / risani film film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja; ustvarjanje, katerega izrazna oblika so risani filmi ∙ risana puškina cev cev, ki ima znotraj spiralaste žlebove; star. risana puška risanica ♪
  22.      rísba  -e ž (ȋ) 1. upodobitev česa s črtami: končati risbo; proučevati otroške risbe; zbrisati risbo na tabli; stene so pokrite z risbami; barvna, črno-bela, vrezana risba; prostoročna risba / shematična risba; risba v določenem merilu; pog. rad ima risbe tega slikarja slike, podobe // kar je temu podobno: zaradi vlage so na stropu nastajale čudne risbe / po golitvi se risba pri mačkah spremeni oblika in razporeditev različno obarvanih mest // list, na katerem je kaj narisano: oddati risbo učitelju; raztrgati risbo; rob risbe 2. um. likovna tehnika, pri kateri se upodablja zlasti z enobarvnimi črtami: uspešen je v risbi in akvarelu // delo, izdelek v tej tehniki: razstavljene risbe in bakrorezi; risba s svinčnikom, ogljem; risba v kredi / črtna risba ki je iz črt brez vmesnih tonov; lavirana risba; tonska risba ki je iz črt z vmesnimi toni ◊ strojn. delavniška risba ki prikazuje potek izdelave predmeta v delavnici; teh. tehnična risba grafični prikaz tehničnega objekta po dogovorjenih pravilih; glava risbe najvažnejši podatki o tehnični risbi na risbi sami ♪
  23.      riskánten  -tna -o prid. (ȃ) pog. tvegan: njihov načrt je riskanten; taka kupčija bi bila lahko riskantna ♪
  24.      riskírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pog. tvegati: pri kupčijah nikoli ne riskira; riskirati pobeg iz taborišča ● pog. za odpravo so riskirali veliko denarja dali; pog. pri reševanju je riskiral življenje se je izpostavil smrtni nevarnosti; preg. kdor riskira, profitira kdor tvega, ima lahko dobiček, korist ♪
  25.      risorgiménto  -a [-rdži-] m (ẹ̑) zgod. politično gibanje za osvoboditev in združitev Italije v 19. stoletju: začetek risorgimenta ♪

   30.912 30.937 30.962 30.987 31.012 31.037 31.062 31.087 31.112 31.137  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA