Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (30.662-30.686)
- refleksíja -e ž (ȋ) 1. premišljanje, razglabljanje: biti nagnjen k refleksiji; kritična refleksija; refleksija o družbenih razmerah / take refleksije so v romanu pogoste; filozofske, moralne, pesniške refleksije 2. knjiž. odboj: refleksija valov ● knjiž., redko rad bere refleksije miselno liriko; publ. značilni ameriški refleksiji na komunizem sta strah in sovraštvo reakciji ◊ filoz. usmerjanje zavesti mislečega osebka na lastne misli in sebe ♪
- refleksívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost refleksivnega: refleksivnost teksta / delo dokazuje piščevo refleksivnost nagnjenje k premišljanju, razglabljanju ♪
- reflektóričen -čna -o prid. (ọ́) star. refleksen: reflektorični gibi ♪
- reformátor -ja m (ȃ) kdor kaj reformira: reformator pravopisa, šolstva / verski reformatorji / Primož Trubar in drugi reformatorji na Slovenskem protestanti ♪
- refórmen -mna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na reformo: reformni predpisi, ukrepi / reformno obdobje ◊ obl. reformna obleka okoli leta 1900 moderna obleka, ki je v primerjavi s predhodno modo bolj enostavna, udobna, praktična ♪
- reformíranec -nca m (ȋ) knjiž. pripadnik kake reformirane cerkve, zlasti protestant: katoličani in reformiranci / Luter, Melanchton in drugi reformiranci reformatorji ♦ rel. pripadnik reformirane cerkve ♪
- reformírati -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti a) sistem, ureditev česa: reformirati organizacijo; reformirati pravopis, cerkveni red; program so samo reformirali, ne pa sestavili novega preuredili / ekspr. reformirati samega sebe spremeniti b) vsebino česa: protestanti so hoteli le reformirati krščanstvo reformíran -a -o: reformirano šolstvo ♦ rel. reformirana cerkev protestantska cerkev, katere ustanovitelja sta Zwingli in Kalvin, in iz nje izhajajoče cerkve, cerkvene skupnosti ♪
- reformíst -a m (ȋ) pristaš reformizma: bil je odločen revolucionar, ne pa reformist / spor med reformisti in konservativci ♪
- reformístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na reformiste ali reformizem: reformistična stranka; reformističen in radikalen / protestantsko reformistično gibanje ♪
- reformízem -zma m (ȋ) 1. polit. zavzemanje, prizadevanje za spremembo kapitalistične družbene ureditve v socialistično z reformami, ne pa z revolucijo: kritizirati reformizem; reformizem socialnodemokratskih strank; reformizem in oportunizem 2. publ. zavzemanje, prizadevanje za reformo česa: poskusi reformizma v šolstvu ♪
- refóšk -a m (ọ̑) agr. trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri: saditi refošk; vinogradi refoška // kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: piti refošk; liter refoška ♪
- refrén -a m (ẹ̑) 1. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice, pripev: brati refren; refren Prešernove pesmi ♦ muz. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; pripev, odpev; fraza, ki se ponavlja na določenih mestih skladbe 2. ekspr., navadno s prilastkom kar se v govorjenju, besedilu pogosto ponavlja: njegov stalni refren je: nimam denarja / pil je ob neprestanem refrenu kletvic ponavljanju ♪
- réga -e ž (ẹ́) knjiž. reža: prekriti rego z letvico; rege med opekami, tramovi / rege v lesu razpoke, špranje ♦ grad. dilatacijska rega ♪
- regál 1 -a m (ȃ) kos pohištva, sestavljen iz polic, omaric, pritrjenih na steno, ogrodje: sestaviti regal; zložiti knjige v regale; kupiti regal za dnevno sobo / knjižni regal ♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; neskl. pril.: regal omara ♪
- regálija -e ž (á) 1. nav. mn., knjiž., redko insignije: krona, žezlo in druge regalije 2. nekdaj cigara boljše kakovosti z imenom Regalitas: kaditi regalijo / havanske regalije ◊ zgod. kraljevi dohodki od regalij regalov ♪
- régeljc -a [gǝl] m (ẹ̑) zool. divja raca z belo črto od oči do zatilja, Anas querquedula: iz ločja je zletela jata regeljcev; kreheljci in regeljci ♪
- regeneracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na regeneracijo: regeneracijski načrt za staro mestno jedro / regeneracijske naprave za zrak / deževnik ima veliko regeneracijsko sposobnost ♪
- regeneratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na regeneracijo: regenerativni posegi v staro mestno jedro / regenerativna moč naroda / regenerativna sposobnost organizma ◊ metal. regenerativno kurjenje kurjenje, pri katerem vroči zgorevalni plini ogrevajo zrak, potreben za gorenje v peči; teh. turbina z regenerativnim gretjem gretjem z lastno odpadno toploto ♪
- regenerátor -ja m (ȃ) 1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las 2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo 3. knjiž., redko preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja ◊ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov ♪
- regenerírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj spet dobi ustrezne, zaželene lastnosti; obnoviti, poživiti: regenerirati mestno središče; regenerirati onesnaženo vodo / ta preparat regenerira lase / v spanju človek regenerira svoje moči za delo; duhovno, moralno se regenerirati se prenoviti ♦ teh. regenerirati odpadke; um. regenerirati sliko 2. narediti, povzročiti, da kaj na novo zraste, nastane: žival lovko hitro regenerira; koža se regenerira se obnovi / odtrgani del se regenerira v nov organizem regeneríran -a -o: regeneriran kavčuk; volna je regenerirana ♪
- regènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. v monarhističnih državah kdor ima začasno funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestnik: določiti mladoletnemu kralju regenta / eden od treh regentov je odstopil 2. zastar. vladar: prestolonaslednik je postal regent ♪
- regêntinja in regéntinja -e ž (é; ẹ̄) ženska oblika od regent: mati mladoletnega vladarja je postala regentinja / po kraljevi smrti je kraljica ostala regentinja ♪
- regêntski in regéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na regente ali regentstvo: regentsko obdobje / člani regentskega sveta ♪
- regêntstvo in regéntstvo -a s (ē; ẹ̄) 1. v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestništvo: regentstvo je izdalo nov odlok / seja regentstva // položaj, funkcija regenta: odpovedati se regentstvu 2. zastar. vladanje: v dobi regentstva tega vladarja se je država okrepila ♪
- regést -a m, mn. tudi regésta s (ẹ̑) knjiž. izvleček iz starih listin, spisov: objaviti regeste; zbirka regestov / objaviti zgodovinske vire v regestih ♪
30.537 30.562 30.587 30.612 30.637 30.662 30.687 30.712 30.737 30.762