Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (3.012-3.036)



  1.      potráta  -e ž () 1. glagolnik od potratiti: omejiti potrato vode / pospravljanje je bilo zanjo le potrata časa; potrata energije, sil 2. nav. ekspr. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: zakaj vsa ta potrata; vino pri kosilu je imela za potrato; luksus in potrata / knjige so bile njena edina potrata razkošje
  2.      potrepevati  -am nedov. () v presledkih trepetati: noge mu potrepetavajo; ustnice so ji potrepetavale od vznemirjenja / glas ji je potrepetaval / ekspr. vrhovi smrek potrepetavajo v vetru ● ekspr. nad reko potrepetava modrikasta meglica je, leži; ekspr. na obrazu mu potrepetava senca žalosti poteze obraza izražajo, kažejo žalost potrepetavajóč -a -e: potrepetavajoče luči na grobovih
  3.      potróštati  -am dov. (ọ̑) nižje pog. potolažiti: fant je potroštal dekle
  4.      potúhtati  -am dov. (ú) pog. izmisliti si, domisliti se: ali si ti to potuhtal; vedno je potuhtal kaj zanimivega; potuhtati nov načrt // ugotoviti, spoznati: dolgo časa niso mogli potuhtati, kje je napaka ∙ pog. kmalu ga je potuhtala ugotovila, kakšen je v resnici; ugotovila, kakšen namen ima
  5.      povrlo  -a s (á) teh. orodje za dokončno obdelavo izvrtine: tovarna izdeluje različne svedre, rezkala in povrtala / ročna, strojna povrtala
  6.      povŕtati  -am dov. () 1. z vrtanjem poglobiti, povečati luknjo v čem: desko bo treba še malo povrtati / povrtati odprtino ♦ teh. s povrtalom dokončno obdelati izvrtino 2. ekspr. pobezati, pobrskati: povrtati po žerjavici; povrtal si je po ušesih 3. ekspr. vprašati, povprašati, navadno z določenim namenom: pojdi malo povrtat, da boš videl, kakšno je stanje ● ekspr. povrtati po spominu skušati se spomniti
  7.      póvštertanc  -a [tǝr] m (ọ́) etn. ples, pri katerem si plesalec izbere soplesalca s poklekom na blazino, ki jo položi predenj: plesati povštertanc
  8.      pozatakníti  in pozakniti -em dov. ( á) drugega za drugim zatakniti: po oknih so pozataknili cvetje in zastavice
  9.      pozláta  -e ž () tanka prevleka iz zlata: pozlata se že lušči; obnoviti pozlato; bleščeča, potemnela, pristna pozlata / s pozlato okrašen strop; pren., ekspr. klasicistična pozlata uprizoritve // ekspr. kar je temu podobno: nebo se je prevleklo s pozlato; pozlata na listju
  10.      pozlar  -ja m (á) kdor se ukvarja s pozlatarstvom: rezbar in pozlatar
  11.      pozlarski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pozlatarje ali pozlatarstvo: pozlatarska delavnica / pozlatarska obrt obrt, ki se ukvarja s prekrivanjem predmetov s tanko plastjo zlata
  12.      pozlarstvo  -a s () pozlatarska obrt: ukvarjati se s pozlatarstvom
  13.      požvenketi  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) krajši čas žvenketati: požvenketati s kovanci v žepu
  14.      požvenkevati  -am nedov. () večkrat žvenketati: njene zapestnice so požvenketavale; požvenketavati z ostrogami
  15.      praskenje  -a s () glagolnik od prasketati: prasketanje ognja / prasketanje v telefonski slušalki / drva so se s prasketanjem vnela
  16.      prasketi  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) dajati kratke, rezke glasove: ogenj prasketa; polena v peči prasketajo / dračje je prasketalo pod nogami pokalo; ekspr. puške prasketajo praskeje: drva so prasketaje gorela; granata se je prasketaje razletela prasketajóč -a -e: prasketajoč ogenj; prisl.: prasketajoče goreti
  17.      prásnje  -a s (-ā) knjiž. prvotno, najstarejše stanje: razvoj človeka od prastanja do nastanka jezika
  18.      prásr  -sra -o prid. (- -á) ekspr. zelo star: prastar samostan; prastara modrost; misel o tem je že prastara
  19.      prásrši  -ev m mn., dv. tudi prásrša, ed. stil. prásrš (-ā) starši starega očeta ali stare matere: s tem so se ukvarjali že njegovi prastarši ∙ knjiž. naši prastarši po bibliji Adam in Eva
  20.      práta  -e ž () nižje pog. pečenka: jesti prato; kos prate
  21.      praznôta  -e ž (ó) ekspr. praznina: kamor je pogledal, je bila sama praznota in opuščene domačije; njegova postava se je izgubila v praznoti / praznota zapuščenega dvorišča / praznota dovtipov / duhovna praznota; občutje praznote
  22.      prebríhtati  -am dov. (í) star. spraviti k zavesti, zbuditi: močili so ga po glavi, da bi ga prebrihtali; ni se še dodobra prebrihtal
  23.      prebútati  -am dov.) ekspr. natepsti, pretepsti: dobro so ga prebutali
  24.      precártan  -a -o prid. () zastar. premil, preljub: precartana gospodična
  25.      precipicija  -e ž (á) kem. izločanje s kemičnimi reakcijami iz raztopine v obliki trdnih ali tekočih delcev; obarjanje: precipitacija sulfidov iz raztopin

   2.887 2.912 2.937 2.962 2.987 3.012 3.037 3.062 3.087 3.112  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA