Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (2.987-3.011)



  1.      pokati  -am nedov. () nar. 1. kotaliti, valiti: otroci so potakali obroče; potakati kolesa; padel je in se potakal daleč po hribu / solze so se ji potakale po licih 2. vzhodno gugati, zibati: potakati zibelko
  2.      pokem  prisl. (á) star. potem, torej: ali ne bi bilo potakem neumno, če bi se bal / v vezniški rabi potakem so imeli prav, ko so ga razglasili za malopridneža
  3.      potakljáti  -ám dov.) knjiž., redko zakotaliti, zavaliti: hlod so potakljali po hribu
  4.      potakníti  in pokniti -em dov. ( á) 1. drugega za drugim dati, spraviti a) v zemljo: potakniti sadike; čebulčke je potaknila po sončni gredi / ekspr. fižol je potaknila kar med krompir posadila b) ekspr. kam sploh: grablje in vile so potaknili pod kopico c) ekspr. na različna mesta: listke z zapisi je potaknil po žepih / vojaki so konje potaknili v hleve po vasi; potakniti ostarele ljudi po domovih; vsi njeni otroci so se že potaknili po službah 2. drugega za drugim spraviti na razmeroma oster, koničast predmet: potakniti buče na kole; hrošče in metulje je potaknil na bucike 3. ekspr. poskriti: ključe je potaknila, da jih še sama ni več našla; otroci so se potaknili med grmovjem / se bo že kam potaknil skrilekspr. ne vem, kam se je potaknil kje je, kam je šel 4. vtakniti: ker se je branil, mu je potaknila bankovec kar v žep; potaknil je prst v smetano in pokusil poknjen -a -o: borci so bili potaknjeni po zasedah; vse sadike so že potaknjene
  5.      poknjenec  -nca m (á) del rastline za razmnoževanje: potaknjenec se je že ukoreninil; narezati potaknjence; hmeljni potaknjenec / odkrhniti vejico za potaknjenec ● knjiž., redko na oddelku so odkrili potaknjenca prisluškovalca, vohunavrtn. listni potaknjenec list ali del lista za razmnoževanje; stebelni potaknjenec steblo ali del stebla za razmnoževanje
  6.      poknjenka  -e ž (á) redko potaknjenec: vzgojiti novo rastlino iz potaknjenke
  7.      ponek  -nka -o prid. () knjiž. podroben, nadroben: potanka razlaga romana
  8.      ponkost  -i ž () knjiž. podrobnost, nadrobnost: povedal je nekaj potankosti o poteku dela; spuščati se v potankosti / do potankosti pozna ta problem zelo natančno
  9.      potapljáč  -a m (á) 1. kdor se (poklicno) ukvarja s potapljanjem: potapljači so raziskovali morsko dno; skupina potapljačev je bila opremljena z akvalungami / športni, poklicni potapljač / ekspr. fantič je že pravi potapljač se zna dobro potapljati 2. navadno s prilastkom žival, ki se potaplja: nekatere ptice so dobri potapljači
  10.      potapljálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na potapljanje: potapljalni postopek ♦ strojn. potapljalni bat dolg, ozek bat pri črpalkah za tekočine, ki se dotika okrova samo ob vstopni odprtini valja
  11.      popljanje  -a s (ā) glagolnik od potapljati: potapljanje ladij / potapljanje in plavanje; tehnika potapljanja / športno potapljanje ♦ šport. globinsko potapljanje v morsko globino, večjo od 15 m
  12.      potapljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na potapljače ali potapljanje: član potapljaške ekipe / potapljaški zvon; potapljaška maska, obleka / potapljaški šport
  13.      potapljáštvo  -a s () dejavnost potapljačev: razvoj potapljaštva
  14.      popljati  -am nedov. (ā) delati, da pride kaj pod (vodno) gladino: fantje so s palicami potapljali ledene plošče na reki / potapljati vrečko s čajem v vrelo vodo / potapljati noge v vodo; brezoseb. med neurjem je čoln premetavalo in potapljalo ◊ igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so popljati se 1. izginjati pod (vodno) gladino: ladja se potaplja / onemogli plavalec se je začel potapljati utapljati // hote se spuščati pod (vodno) gladino: otroci so plavali in se potapljali; potapljati se do dna / rad se potaplja / ptice se potapljajo za ribami 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: potapljati se v branje / elipt. potapljati se v povest, sliko // izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: potapljati se v molk, žalost / vas se potaplja v tišino / potaplja se v blaznost postaja blazenekspr. vlak se potaplja v noč izginja v temi; ekspr. potapljati se v odmeve daljne pesmi pazljivo poslušati; ekspr. sonce se potaplja za goro zahaja potapljajóč -a -e: hladil si je noge, potapljajoč jih v vodo; potapljajoča se ladja; sam.: potapljajoči se me je zgrabil za roko
  15.      potapljáti  -ám dov.) večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: potapljala je konja po dolgi grivi; potapljati koga po roki; potapljala jo je po licu s pahljačo; zadovoljno se je potapljal po trebuhu / ob slovesu ga je potapljal po rami potrepljal
  16.      potapljávec  -vca m () redko potapljač: potapljavci so raziskali ladijske razbitine / ponirki so dobri potapljavci ♦ zool. potapljavci srednje velike ptice, ki se potapljajo, dobro plavajo in slabo letijo, Podicipediformes
  17.      potapljávka  -e ž () 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s potapljanjem: potapljavka se je dvignila na površino; bila je dobra plavalka in potapljavka 2. navadno s prilastkom žival, ki se potaplja: race so dobre potapljavke ♦ zool. afriška potapljavka močvirska ptica s podolgovatim trupom temno rjave barve s črnimi in belimi lisami in rdečimi nogami, Podica senegalensis
  18.      popnik  -a m () nav. mn., zool. hrošči s tipalnicami, prirejenimi za črpanje atmosferskega zraka, ki živijo v plitvih stoječih vodah, Hydrophilidae: črni potapnik
  19.      pornati  -am dov. () krajši čas tožiti, tarnati: potarnati zaradi dela nekaterih; ko ji je potarnal o svojih problemih, ga je začela tolažiti; potarnala je o sinu, ki se ne uči
  20.      potefn  -a -o [tudi tǝf] prid. (á) pog. 1. pomečkan, potlačen: poteftan klobuk 2. potrt, pobit: bil je ves poteftan
  21.      potéhtati  -am dov. (ẹ̑) redko potežkati: z obema rokama je potehtal posodo; potehtati v roki
  22.      potemkem  prisl. (á) knjiž. 1. izraža vzročno-sklepalno razmerje; potem, torej: vse se draži, kako naj potemtakem revež živi / živine ne redite, čemu imate potemtakem toliko travnikov 2. v vezniški rabi za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: živine je malo. Potemtakem se ni čuditi, če je meso drago b) vzročno-sklepalnega razmerja: ker so ga z delom preoblagali, jim je dejal: Potemtakem mislite, da sem iz železa
  23.      potent  -a m () knjiž. mogočnež, mogočnik: potentati so določali usodo ljudi; politični, vojaški potentat
  24.      potepti  -ám [tudi tǝp] dov.) 1. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so poteptali travo; s čevlji poteptati rože / poteptati črva // s teptanjem povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so poteptali človeka; na tleh ležečega človeka so poteptali brez usmiljenja 2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: poteptati ogenj 3. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: poteptal je njuno ljubezen; vse, kar je bilo med nama, je poteptala v blato / poteptal je svojo čast // prekršiti, prelomiti: poteptati prisego; s tem je poteptal zakon 4. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: poteptati sneg / s smučmi poteptati skakalnico ● ekspr. morala je poteptati take misli, upe nehati tako misliti, upati; ekspr. sovražnika so poteptali v prah premagali potepn -a -o: poteptana čast; poteptana trava; poteptana smučišča ∙ ekspr. zdi se mi zelo poteptan potrt, pobit
  25.      potepvati  -am [tudi tǝp] nedov. () knjiž. teptati: poteptavati sneg, zemljo / poteptavati z nogami

   2.862 2.887 2.912 2.937 2.962 2.987 3.012 3.037 3.062 3.087  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA