Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (29.737-29.761)



  1.      rastíka  -e ž (í) zastar. rastlina: poganjki mlade rastike
  2.      rastílo  -a s (í) nar., navadno v zvezi na rastilu izraža stanje, ko rastlina še raste, stoji: ni dobro ločil mlade pšenice na rastilu od rži; prodati travo na rastilu / prodati les na rastilu na panju
  3.      rastlíka  -e ž (í) zastar. rastlina: hodil je po gorski poti med lepimi, zdravimi rastlikami
  4.      rastlína  -e ž (í) organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline; grmičaste, zimzelene rastline; industrijske, krmne, oljne rastline; lončne, parkovne, sobne rastline; okrasne, strupene, zdravilne, začimbne rastline; rastline trajnice, zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka; plevelna rastlina plevelagr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino
  5.      rastlínica  -e ž (í) manjšalnica od rastlina: iz tal že poganjajo rastlinice; presajati rastlinice; mlade rastlinice
  6.      rastlinojédec  -dca m (ẹ̑) rastlinojeda žival: zobovje rastlinojedcev; rastlinojedci in mesojedci / ekspr. ta človek ne je mesa, je rastlinojedec vegetarijanec
  7.      rastlinoslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. botanik: te rastline vzbujajo pozornost rastlinoslovcev
  8.      rastlínski  -a -o prid. () nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi ◊ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; rastlinske populacije; rastlinska združba skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah; biol., kem. rastlinska beljakovina; bot. rastlinska geografija veda, ki ugotavlja razširjenost rastlin na zemlji; rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem področju; usnj. rastlinsko strojilo
  9.      rastlínstvo  -a s () rastline kot celota: proučevati rastlinstvo; varstvo rastlinstva / alpsko, vodno rastlinstvo ♦ biol. sistematska kategorija rastlinstva
  10.      rastrírati  -am dov. in nedov. () tisk. s presvetljevanjem narediti, da na poltonskem posnetku nastane raster: rastrirati fotografijo // s strojem natisniti črte na papir: rastrirati papir za zvezke rastríran -a -o: rastrirani papir
  11.      rástrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na raster: rastrski postopek / rastrska folija, plošča; rastrska mreža / večbarvni rastrski plakati; rastrski tisk / rastrski kliše kliše, ki izkazuje poltone; rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
  12.      ráš  -a m () redko raševina: nosila je obleko iz raša / oblekla je star raš in odšla delat
  13.      rášč  -í ž () star. rast: uravnavati rašč dreves / duhovna rašč / močvirska rašč
  14.      rášča  -e ž (á) star. rast: rašča novih poganjkov; čas rašče / nekateri otroci zaostajajo v rašči / po rašči je velik / bujna rašča okrog vode ♦ med. rašča maligne bule
  15.      ráščav  -a -o prid. (á) knjiž. ki bujno, rad raste: raščave rastline / begonija je tako raščava, da na odrezanih mestih lista razvije nove poganjke
  16.      raševínast  in ráševinast -a -o prid. (í; á) ki je iz raševine: raševinasta obleka, srajca ● ekspr. govoril je trd, kmečko raševinast jezik grob, nekultiviran
  17.      ráševnik  -a m (á) star. obleka iz raševine: menihi v dolgih raševnikih
  18.      rašílo  -a s (í) star. greblja, grebljica: z rašilom čistiti pepel iz peči
  19.      rášiti  -im nedov. (á ā) star. drezati, grebsti: rašil je po žerjavici in kmalu je zagorelo
  20.      rášpa  -e ž () orodje z drobnimi zobci po površini za obdelovanje nekovinskih predmetov: z rašpo zgladiti ostre robove; pile in rašpe / čevljarska, lesna rašpa; ploščata, polokrogla rašpa
  21.      rating  -a [réjt-] m (ẹ̑) šport. število točk, s katerimi se glede na rezultate, dosežene v določenem obdobju, določi moč igralca: dobiti visok rating; ta teniški igralec, šahist je po ratingu na desetem mestu; neskl. pril.: rating lista
  22.      rátluk  -a m () gastr. orientalska slaščica iz kuhanega škroba in sladkorja z dodatkom dišav in barvil: jesti, kupiti ratluk; ratluk z orehi
  23.      raván  -i ž () zastar. ravnina: peljati se po ravani
  24.      raván  -vní ž () knjiž. ravnina: živeti na ravni, v ravni; po ravneh tekoče reke; leteti nizko nad ravnjo; močvirna, travnata ravan / Četena Ravan / ekspr. bojna ravan ● knjiž., redko dvigati življenjsko ravan raven, nivo
  25.      rávbarski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ravbarje: bali so se ravbarskih tolp / ravbarski napadi ∙ pog. narediti komu ravbarsko lojtrico, ravbarske lojtrice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne

   29.612 29.637 29.662 29.687 29.712 29.737 29.762 29.787 29.812 29.837  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA