Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (2.962-2.986)



  1.      posvnost 1 -i ž (á) lastnost, značilnost postavnega: dekleta so občudovala njegovo postavnost; ponašala se je s svojo postavnostjo
  2.      posvnost 2 -i ž (á) star. zakonitost, legalnost: upoštevati postavnost; postavnost postopka
  3.      postavodajálec  -lca [c in lc] m () star. zakonodajalec: postavodajalci so prepovedali delovanje take organizacije
  4.      póste resnte  [post restant in poste restante] prisl. (ọ̑-) ptt, označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; poštno ležeče: pismo je dobil poste restante
  5.      posvítati se  -am se dov. () ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: kmalu se mu je posvitalo
  6.      poščegeti  -ám tudi -éčem [čǝg in čeg] dov., ẹ́) krajši čas ščegetati: poščegetal ga je po licu; poščegetati pod brado; nekaj mrzlega ga je poščegetalo za vratom / prijeten duh nas je poščegetal v nos; pren., ekspr. lepe besede so ga poščegetale okoli srca ∙ ekspr. žganje ga je poščegetalo po grlu povzročilo pekoč občutek
  7.      pošepeti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) šepetajoč reči, povedati: pošepetati na uho, v uho / pošepetati pravilen odgovor prišepniti
  8.      pošepevanje  -a s () glagolnik od pošepetavati: svojo žalost so izražali s tihim pošepetavanjem / pošepetavanje listja v vetru
  9.      pošepevati  -am nedov. () v presledkih šepetati: ženske so se smehljale in pošepetavale; ves čas ji je nekaj pošepetaval; pren., ekspr. veter je pošepetaval z listjem
  10.      pošklepevati  -am nedov. () v presledkih šklepetati: zobje so mu pošklepetavali od mraza
  11.      poškrvati  -am nedov. () v presledkih škrtati: poškrtavati z zobmi / pesek poškrtava pod nogami
  12.      pošlátati  -am dov., tudi pošlajte; tudi pošlala (á ā) nižje pog. potipati: pošlatati blago; pošlatal se je po glavi / pošlatal te bom, da boš ves črn natepel, pretepel
  13.      póšta  -e ž (ọ̑) 1. podjetje, ki opravlja prenos, posredovanje pisanih sporočil, paketov, denarnih nakazil: pošta je v sosednji stavbi; pošta posluje do devetih; označba pošte na žigu / carinska pošta / pošto Razdrto so priključili pošti Hruševje / poslati po pošti // poslopje, prostori tega podjetja: nesti, oddati pismo na pošto; srečala sta se na pošti / paketni oddelek na pošti 2. kar se pošlje, prejme po pošti: prišla je pošta; dobiva veliko pošte; odposlati, odpraviti, raznesti pošto; odpreti, prebrati, pregledati pošto / vso pošto naslavlja na očeta; ali je kaj pošte zame; že dolgo ni dobil pošte od domačih / diplomatska pošta ki je carina ne pregleduje; jutranja, večerna pošta; poslati pismo z letalsko pošto; uradna pošta // pog. sporočilo: pošto imam zate; prenašal je pošto partizanom / prejeli smo pošto, da je tam sneg / dati, poslati pošto po kom sporočitiekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; odgovoriti z obratno pošto s prvo pošto, s katero se lahko odgovor odpošlje pošiljatelju; pismo je obležalo na pošti ni bilo dostavljeno; potovati s pošto nekdaj s poštno kočijo; kurirčkova pošta prireditev, pri kateri se prenašajo čestitke pionirjev Slovenije Titu za rojstni danptt avtomobilska pošta ki posluje v avtomobilu; cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; naslovna pošta ki odda pošiljko določenemu prejemniku; potujoča pošta ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu; sprejemna pošta; voj. vojaška pošta šifriran naslov vojaške organizacijske enote; vojna vojaška pošta v vojnih razmerah posebej organizirana vojaška pošta
  14.      pošjna  -e ž () nar. 1. zloben, hudoben človek; hudič: sejmarji, to so prave poštajne / kot psovka še kradel boš, ti poštajna 2. v medmetni rabi izraža močno čustveno prizadetost: da me pogreša? Ni poštajna
  15.      poštalènc  -ênca m ( é) star. zloben, hudoben človek; hudič: bil je pravi poštalenc
  16.      póštar  -ja m (ọ̑) poštni delavec, ki dostavlja poštne pošiljke na dom: poštar je prinesel pismo, revijo ∙ ekspr. ne bom vama za poštarja ne bom prenašal vajinih sporočil // pog. poštni delavec sploh: poštarji in železničarji
  17.      póštarica  -e ž (ọ̑) pog. poštna delavka: pakete je prevzemala mlada poštarica
  18.      póštarka  -e ž (ọ̑) redko poštna delavka: upokojena poštarka
  19.      póštarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poštarje: poštarska kapa, torba, uniforma / poštarsko delo
  20.      potacáti  -ám dov.) ekspr. pohoditi, pomendrati: vse rože bodo potacali / v gneči so ga ljudje potacali / z umazanimi čevlji potacati preprogo umazati, zamazati
  21.      poč  -a m (á) nar. vzhodno kolo, kolesce: potač pri klopotcu, vozu
  22.      pojen  -jna -o prid. () knjiž. prikrit, skrit: njegov vpliv je potajen / potajno trkanje pojno prisl.: potajno delati
  23.      potajevánje  -a s () glagolnik od potajevati se: potajevanje ji ni bilo potrebno
  24.      potajeváti se  -újem se nedov.) knjiž. prikrivati se, skrivati se: težko se je potajevala pred radovednimi ljudmi
  25.      potajíti  -ím dov., pojil ( í) prikriti, skriti: potajiti bolečino, jezo / vse stvari je potajila v torbo / nekaj je potajil pri davkih potajíti se 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko ga je zagledala, se je potajila; pes se je potajil in čakal; potajiti se za drevo; potajila se je pri vratih in prisluškovala ∙ ekspr. veter se je potajil nehal pihati 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le potajil se je potajèn -êna -o: potajen pogled, smeh; potajena bolečina; potajeno zanimanje

   2.837 2.862 2.887 2.912 2.937 2.962 2.987 3.012 3.037 3.062  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA