Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (29.462-29.486)


  1.      pterozáver  -vra m (á) pal. izumrli plazilec, sposoben letati: okostje pterozavra ♪
  2.      ptíca  -e ž (í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica ● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo ♪
  3.      ptìč  ptíča m (ȉ í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje ● ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo ♪
  4.      ptíčar  -ja m (ȋ) 1. kdor lovi ali prodaja ptiče: ptičarji so nastavljali zanke 2. srednje velik lovski pes rjavkaste barve s prisekanim repom: gojiti ptičarje / nemški ptičar / pes ptičar // lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad: goniči, jamarji in ptičarji ♪
  5.      ptíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od ptič: ptički so skakali z veje na vejo; pozimi so otroci skrbeli za prezeble ptičke; jé kot ptiček zelo malo; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / gnezdo s ptički ● ekspr. obkolili so hišo, toda ptiček jim je ušel človek, ki so ga lovili; tat; ekspr. še tak ptiček se enkrat ujame še tako iznajdljivega, prebrisanega človeka odkrijejo, ujamejo ◊ gastr. telečji ptički majhni nadevani in zviti telečji zrezki ali podolgovati koščki ♪
  6.      ptíčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ptiče ali ptice: ptičje kosti; ptičje gnezdo; zbudilo ga je ptičje petje / ptičja krma; ptičje strašilo / ekspr. človek s ptičjim obrazom z majhnim obrazom, naprej potisnjenimi usti in izrazitim, koničastim nosom; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice ● nar. ptičji lim evropsko ohmelje; ekspr. biti ptičje pameti neinteligenten; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo ◊ bot. ptičja dresen rastlina z deloma plazečimi se, deloma pokončnimi stebli in drobnimi cveti v socvetju, Polygonum aviculare; ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina; ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geom. ptičja perspektiva perspektiva od zgoraj ♪
  7.      ptíčnica  -e ž (ȋ) ptičja kletka: v ptičnici na steni je pel kanarček // tej podobna kletka za lovljenje ptičev: nastaviti ptičnico ♪
  8.      ptíčnik  -a m (ȋ) zastar. ptičnica ♪
  9.      ptt  in PTT [peteté] ž neskl., tudi ptt ptt-ja in PTT PTT-ja m (ẹ̑) kratica pošta, telegraf, telefon: razvoj naše ptt / pog. biti v službi pri ptt / PTT Maribor; neskl. pril.: ptt promet; ptt storitve ♪
  10.      púbec  -bca m (ȗ) nar. štajersko fant, deček: petnajstletni pubci so se zbrali na igrišču ♪
  11.      publicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi, objaviti: publicirati članke, stara besedila / publ. časopisi so ta dogodek močno publicirali so o njem veliko pisali publicíran -a -o: članek je publiciran na prvi strani časopisa ♪
  12.      publicíst  -a m (ȋ) kdor ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: izšla je knjiga znanega pisatelja in publicista / politični publicist ♪
  13.      pùč  púča m (ȕ ú) nar. koroško ploščat sodček za pijačo, ki se nosi na hrbtu: oprtati si puč ♪
  14.      pučíst  -a m (ȋ) publ. udeleženec puča: postaviti pučiste pred sodišče ♪
  15.      púd  -a m (ȗ) nekdaj ruska utežna enota, približno 16,4 kg: tehta šest pudov; pud žita ♪
  16.      púdelj 1 -dlja in -na [dǝl] m (ú) pog. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako; koder: za rojstni dan je dobil majhnega pudlja ♪
  17.      púdelj 2 -dlja in -na [dǝl] m (ú) nižje pog. prodajna miza: stal je za pudljem ♪
  18.      púding  -a m (ȗ) 1. industrijski izdelek v obliki prahu iz škroba, mleka: stresti puding v mleko / čokoladni, lešnikov puding // jed iz tega izdelka: jesti puding 2. gastr. močnata jed, kuhana v sopari: kuhati puding / rižev, sirov puding ♪
  19.      púdlati  -am nedov. (ȗ) nekdaj pridobivati jeklo iz surovega železa v napol staljenem stanju ♪
  20.      puéblo  -a m (ẹ̑) v indijanskem okolju vas, naselje: stanovati v pueblih; prebivalci puebla ♪
  21.      púh 2 -a m (ȗ) 1. močen sunek zraka: puh ga je vrgel na tla / ognjeni puh; puh eksplozije, strele // zamolkel glas ob takem sunku: slišati puh / puhi lokomotive 2. izdih zraka, pri katerem se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: njegov puh je otroka prestrašil; pih in puh / kadil je pipo in v puhih izpuščal dim 3. star. dah, zadah: po sobi je udaril vinski puh ♪
  22.      puhálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) agr. naprava, ki daje, povzroča močen tok zraka, za premeščanje, odstranjevanje kake snovi: s puhalnikom zmetati seno na kozolec / puhalnik kombajna; puhalnik za seno / vključiti puhalnik ♪
  23.      púhast  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na puh1: puhasti piščanci / puhasta pernica / puhasta dlaka / ekspr. lahki puhasti oblaki / puhasta površina lista / puhasti sneg velike, rahle snežinke, ki nastanejo pri nizki temperaturi ◊ bot. puhasti hrast hrast s puhasto dlakavimi mladimi poganjki, Quercus pubescens; puhasta breza breza, ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens púhasto prisl.: puhasto dlakav ♪
  24.      púhati  -am nedov. (ū) 1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima // pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove // ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva 2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi / ekspr. od jeze je kar puhal 3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka // ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla puháje: počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline puhajóč -a -e: črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver ♪
  25.      púhavec  -vca m (ȗ) ekspr. puhast ptičji mladič: puhavce hranita samec in samica / mladiči puhavci ◊ bot. puhasti hrast ♪

   29.337 29.362 29.387 29.412 29.437 29.462 29.487 29.512 29.537 29.562  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA