Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (29.412-29.436)



  1.      prvobórec  -rca m (ọ̑) 1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje: na srečanju so prvoborci obujali spomine na partizanske čase; odkritje spominske plošče prvoborcu 2. publ. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborci za socializem, lepše življenje
  2.      prvoborílec  -lca [c tudi lc] m () star. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborilec za narodno svobodo
  3.      prvoborítelj  -a m () zastar. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoboritelj za mir, svobodo / prvoboritelji splošne volilne pravice
  4.      pŕvokrat  prisl. () zastar. prvič: lani je prvokrat stopil pred javnost
  5.      prvoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je v prvem letu starosti: prvoletni otrok / prvoletna rastlina
  6.      prvolétnik  -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slušatelj prvega letnika: predavanje je bilo za prvoletnike fakultet 2. otrok ali žival v prvem letu starosti: duševni razvoj prvoletnika
  7.      prvoméstnik  -a m (ẹ̑) zastar. predsednik, načelnik: izvoliti prvomestnika
  8.      pŕvonagrajênec  -nca m (-é) kdor dobi prvo nagrado: pogovor s prvonagrajencem grafične razstave / ta film je letošnji prvonagrajenec
  9.      pŕvonagrajênka  -e ž (-é) ženska, ki dobi prvo nagrado: čestitati prvonagrajenki
  10.      pŕvopristópnik  -a m (-ọ̑) alp. alpinist, ki prvi pripleza na kak vrh ali prvi prepleza kako plezalno smer: postati prvopristopnik
  11.      prvosédnik  -a m (ẹ̑) zastar. predsednik: izvoliti koga za prvosednika
  12.      prvostôpenjski  -a -o [pǝn] prid. () nanašajoč se na prvo, nižjo stopnjo: prvostopenjski državni organ ♦ jur. prvostopenjsko sodišče sodišče prve stopnje; šol. prvostopenjski študij do leta 1980 študij na prvi stopnji
  13.      prvôten  -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrstaknjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivnoekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali
  14.      prvotnína  -e ž () star. magmatska kamnina: iz preperelih prvotnin nastale usedline
  15.      pŕvovŕsten  -tna -o prid. (-) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: zahtevati prvovrstno blago, sadje // ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: hrana je bila prvovrstna / prvovrsten strokovnjak ● ekspr. ta novica bo prvovrstna senzacija zelo velika
  16.      pržína  -e ž (í) zastar. droben grušč: hudournik je nanesel veliko pržine
  17.      psálm  -a m () vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto svetega pisma: brati, peti psalme / spokorni, zahvalni psalmi / Knjiga psalmov ◊ muz. skladba za to pesem
  18.      psaltêrij  -a m (é) 1. muz. antično in srednjeveško glasbilo, podobno citram: peti psalme ob spremljavi psalterija 2. rel. knjiga psalmov: samostan hrani star psalterij in antifonarij
  19.      psè  pséta s ( ẹ́) star. psiček, pes: pseta divje lajajo; še mleka nima, da bi ga dal psetu
  20.      psévdo...  predpona v sestavljenkah (ẹ̑) nanašajoč se na a) lažen, navidezen: psevdodemokracija, psevdoznanstven b) nepravi, nepristen: psevdogotika, psevdonaroden
  21.      psévdogótika  -e ž (ẹ̑-ọ́) um. evropski umetnostni slog na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki posnema gotiko: stavba z elementi psevdogotike
  22.      psévdomorfóza  -e ž (ẹ̑-ọ̑) min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: psevdomorfoza topaza po ortoklazu // pojav, da snov ohrani kristalno obliko snovi, iz katere je nastala
  23.      psévdorevolucionáren  -rna -o prid. (ẹ̑-ā) ekspr. lažno, navidezno revolucionaren: psevdorevolucionarna stališča
  24.      psíca  -e ž (í) 1. samica psa: psica se goni; pes in psica 2. nizko hudobna, zlobna, ničvredna ženska: s to psico se že leto dni ne menim / ta psica je že marsikateri ženi speljala moža vlačuga / kot psovka: govori, psica; psica nesramna ◊ etn. sodarski stol
  25.      psíhičen  -čna -o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen

   29.287 29.312 29.337 29.362 29.387 29.412 29.437 29.462 29.487 29.512  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA