Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (29.287-29.311)



  1.      prótipól  -a m (ọ̑-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom pol v odnosu do nasprotnega pola: vrednostni protipol; duhovnost je protipol nagona, nagonu / ekspr. bil je pravi protipol očeta
  2.      prótipotéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) šah. poteza kot odgovor na nasprotnikovo potezo; nasprotna poteza: s protipotezo je dobil kmeta
  3.      prótipožáren  -rna -o prid. (ọ̑-) ki je proti požaru: protipožarna sredstva / protipožarne alarmne naprave / protipožarna služba, zaščita
  4.      prótipritísk  -a m (ọ̑-) s pritiskom izzvan nasprotni pritisk: protipritisk predmeta na rezilo / protipritisk proti duhovnemu in političnemu pritisku
  5.      prótirakéten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti raketam: protiraketni izstrelki / protiraketna obramba
  6.      protiréčje  -a s (ẹ̑) star. protislovje, nasprotje: protirečja v drami
  7.      prótireformácija  -e ž (ọ̑-á) zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija // doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo
  8.      prótireligiózen  -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑) protiverski: protireligiozna stališča
  9.      prótirevolúcija  -e ž (ọ̑-ú) gibanje proti revoluciji z namenom uničiti njene dosežke in vzpostaviti prejšnje stanje: poraz protirevolucije
  10.      protislóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno
  11.      protislóvje  -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  12.      prótisnóv  -í ž (ọ̑-ọ̑) nestrok. protitelo: nastajanje protisnovi
  13.      prótispočéten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž., redko kontracepcijski: protispočetne tablete
  14.      prótisrédstvo  -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa
  15.      prótiteló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles
  16.      protitéžje  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju
  17.      protíti  -ím nedov. ( í) zastar. 1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča 2. nasprotovati: predlogu vsi protijo
  18.      prótitók  -a m, mn. prótitokóvi in prótitóki (ọ̑-ọ̑) toku po smeri nasprotni tok: v rečnem zalivu je nastal protitok; pren., publ. pretok kapitala s protitokom blaga
  19.      prótiumétniški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je proti umetnikom ali umetnosti: protiumetniški nagibi; ta nazor je protiumetniški
  20.      protíven  -vna -o prid. () star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komulingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim
  21.      protivések  -ska m (ẹ̑) star. protiutež: novi časopis naj bi bil protivesek obema sedanjima
  22.      protíviti se  -im se nedov. ( ) star. nasprotovati, upirati se: mati se je protivila / protiviti se tujim nazorom
  23.      protívje  -a s () zastar. nasprotje: premagati vsa protivja; protivje med mladimi in starimi
  24.      protívnik  -a m () star. nasprotnik: protivnika sta se pobotala / protivniki novih idej / protivnik spet naskakuje obzidje sovražnik
  25.      protívnost  -i ž () star. nasprotnost: protivnost stališč / kazati protivnost in sovraštvo do tujca nasprotovanje

   29.162 29.187 29.212 29.237 29.262 29.287 29.312 29.337 29.362 29.387  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA