Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (28.887-28.911)


  1.      pristrástje  -a s (ȃ) knjiž. pristranskost, neobjektivnost: pristrastje kritike ● zastar. vedeli so za njegovo pristrastje do alkohola močno nagnjenje, strast ♪
  2.      pristrelíti  -ím dov., pristréli in pristrêli; pristrélil (ȋ í) lov. uravnati merilne naprave na puški tako, da zadeva v cilj: pristreliti puško na ustrezno daljavo ♪
  3.      pristréšek  -ška m (ẹ̑) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: skedenj z velikim pristreškom / sedeti, stati pod pristreškom / šotor s pristreškom 2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: kuhali so kar v pristrešku ♪
  4.      pristréšje  -a s (ẹ̑) redko 1. pristrešek, napušč: hlev ima široko pristrešje / stati pod pristrešjem 2. podstrešje: imeti sobo v pristrešju ♪
  5.      pristríči  -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í) 1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo 2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati ● pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo pristrížen -a -o: pristriženi brki ♪
  6.      pristròj  -ôja m (ȍ ó) zastar. aparat: s tem pristrojem se meri jakost potresov; električni pristroj / država in ves njen pristroj ♪
  7.      pristúditi  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed; mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo ♪
  8.      prisúkati  -am in -súčem dov., tudi prisukájte; tudi prisukála (ú) vrteč, obračajoč spraviti kam: prisukati ladjo do pomola / rečni tok ga je prisukal skoraj do brega ◊ tekst. prisukati nit s sukanjem pripojiti prisúkati se 1. sukajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukal dim 2. ekspr. priplesati: plesalca sta se prisukala do nas // hitro, živahno priti: na dvorišče se je prisukalo mlado dekle ♪
  9.      prisukljáti se  -ám se dov. (á ȃ) 1. sukljajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukljal dim / z neba so se prisukljale snežinke 2. ekspr. hitro, živahno priti: v sobo se je prisukljala natakarica ♪
  10.      prisušíti se  -ím se dov., prisúšil se (ȋ í) zaradi izgube vlage, vode se pritrditi na podlago: blato se je prisušilo na obleko; zbrisati s tal madeže, preden se prisušijo ● ekspr. duša se mu je prisušila ne more umreti prisušèn -êna -o: sledovi prisušene krvi ♪
  11.      prisúti  -sújem dov., prisúl in prisùl (ú ȗ) 1. dodatno, zraven nasuti: prisuti še toliko žita, da je merica polna / prisuti moko, sladkor 2. osuti: okopati in prisuti krompir prisút -a -o: prisuta zemlja ♪
  12.      prisvájati si  -am si nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prisvajal si je denar od članarine; prisvajati si tujo lastnino / prisvajati si na novo odkrita ozemlja / prisvajati si pravico do česa lastiti si 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: prisvajati si različne socialne norme; prisvajati si tuje običaje 3. knjiž. učiti se, priučevati se: prisvajati si nove besede; prisvajati si učno snov / prisvajati si osnovne filozofske pojme spoznavati ◊ ekon. prisvajati si presežno vrednost; ped. prisvajati si znanje spajati novo znanje z že znanim prisvájati zastar. prisojati, pripisovati: prisvajali so mu različne slabe lastnosti ♪
  13.      prisvít  -a m (ȋ) glagolnik od prisvitati: čakala ga je od prisvita zore do zahoda sonca ♪
  14.      prisvojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prisvojiti si: nezakonita prisvojitev; ozemeljska prisvojitev; prisvojitev stvari / prisvojitev znanja ♪
  15.      prisvojíti si  -ím si dov., prisvójil si (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: protizakonito si prisvojiti posestvo; s poneverjanjem si je prisvojil večjo vsoto / prisvojiti si oblast / človek si je prisvojil veliko naravnih bogastev 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: tega spoznanja si ni mogel prisvojiti; površno si prisvojiti filozofske ideje / prisvojiti si nove navade, spretnosti pridobiti 3. knjiž. naučiti se, priučiti se: prisvojiti si nove besede, pravilno izreko; prisvojiti si tuj jezik / besedilo dobro razumeti in si ga prisvojiti spoznati prisvojíti zastar. prisoditi, pripisati: niso se mogli odločiti, komu naj prisvojijo zmago ● zastar. knezu je prisvojil veliko novih ozemelj osvojil, pridobil prisvojèn -êna -o: površno prisvojene ideje; nezakonito prisvojena lastnina; prisvojeno znanje ♪
  16.      prišárati  -am dov. (ā ȃ) nar. dolenjsko 1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo 2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo ♪
  17.      priščeníti  -ščénem dov. (ȋ ẹ́) redko priščipniti: priščenil mu je prst z vrati / lata mu je priščenila roko ● redko priščenil je oči, ko je pogledal proti nebu priprl; ekspr. ukazal je, da oba lopova dobro priščenejo kaznujejo; pritisnejo nanju priščénjen -a -o: priščenjeni prsti ♦ med. priščenjena kila ukleščena kila ♪
  18.      príščnat  -a -o prid. (ȋ) izpuščajast: priščnata koža na obrazu ♪
  19.      prišepetoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prišepetava: ni slišal prišepetovalca / prišepetovalec v gledališču šepetalec / kaznovati prišepetovalca ♪
  20.      prišépniti  -em, tudi prišepníti in prišépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu je prišepnila; čakal te bom, je prišepnil; prišepniti na uho // ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: prišepnil mu je marsikatero novico / zamisel mi je prišepnil urednik zaupno predlagal, svetoval ♪
  21.      prišíti  -šíjem dov., prišìl (í ȋ) s šivi pritrditi: prišiti gumb, zadrgo; rokav je treba še prišiti ● ekspr. prišili so mu krivdo pripisali, prisodili prišít -a -o: krpa še ni prišita ♪
  22.      prištéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povečati vsoto za določen znesek: prišteti obresti h glavnici; k vsoti prišteti še stroške / prišteli so mu pet točk // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prišteti število dve 2. upoštevati, obravnavati pri kaki celoti: k navedenemu prištej še gnečo in kolone vozil; k drugim razlogom je treba prišteti še pomanjkanje strokovnih delavcev 3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrstiti: v ta krog filozofov je mogoče prišteti še Kanta / z oslabljenim pomenom tudi to knjigo lahko prištejemo med priročnike tudi ta knjiga je priročnik ● ekspr. to kar sam sebi prištej sam si kriv prištét -a -o: prečrtati prišteto število ♪
  23.      prištéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) sposoben normalno presojati in ravnati: prišteven bolnik / dejanje je storil v prištevnem stanju ♦ jur. delno, zmanjšano prišteven; kazensko prišteven ♪
  24.      prištorkljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti z nerodnimi, okornimi koraki: prištorkljal je v vežo v svojih težkih škornjih; prištorkljati po stopnicah / berač je vstal in prištorkljal k mizi prišel ♪
  25.      prištúliti  -im dov. (ú ȗ) ekspr. dodati, pristaviti: na koncu članka je prištulila še nekaj svojih stavkov prištúliti se nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: na cesti se ji je prištulil vsiljiv fant / prištuliti se k mizi / sedaj bi se rad prištulil k zmagoviti stranki / že spet se je prištulil zraven ♪

   28.762 28.787 28.812 28.837 28.862 28.887 28.912 28.937 28.962 28.987  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA