Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (2.887-2.911)



  1.      pólprolerski  -a -o [p] prid. (ọ̑-) nanašajoč se na polproletarce: polproletarski otroci / polproletarska miselnost
  2.      pólsvek  -vka [s] m (ọ̑-) 1. lingv. stavek brez osebne glagolske oblike: uporabiti polstavek 2. muz. najmanjši oblikovni del skladbe, navadno v obsegu dveh taktov: fraza in polstavek
  3.      póltar  -ja m (ọ́) rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib: za čolnom so imeli privezan poltar
  4.      polúta  -e ž (ū) 1. polovica zemeljske oble; polobla: severna, zahodna poluta / zemeljska poluta 2. anat. polovica velikih ali malih možganov; hemisfera: desna poluta / možganska poluta 3. publ., navadno s prilastkom stran, del: izobraževalna in raziskovalna poluta muzejstva / temna in svetla poluta življenja
  5.      polun  -a m () zastar. 1. mešanec, križanec: mati tega polutana je Kitajka, oče pa Amerikanec / polutan konja z oslico 2. izrodek, izvržek: moralni polutan
  6.      polunski  -a -o prid. () nanašajoč se na polutane: polutanske živali
  7.      polunstvo  -a s () zastar. 1. lastnost, značilnost polutanskega: rasno polutanstvo 2. polovičarstvo, omahljivost: revolucija leta 1848 je propadla zaradi polutanstva buržoazije
  8.      pomeč  -a m (á) delavec, ki pometa: preživlja se kot pometač / cestni pometač
  9.      pomečica  -e ž (á) delavka, ki pometa: dela kot pometačica; pometači in pometačice
  10.      pomečka  -e ž () redko pometačica, pometalka: več let je bila za pometačko
  11.      pomelka  -e [k] ž () delavka, ki pometa: vsako jutro srečuje na cesti pometalke
  12.      pométanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od pometati: pometanje ceste, kuhinje; čiščenje in pometanje / pometanje smeti
  13.      pométarica  -e ž (ẹ̑) ekspr. pometačica, pometalka: preživljala se je kot pometarica
  14.      pomeški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pometače: pometaška obleka / pometaško delo
  15.      pométati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. čistiti z metlo, omelom: pometati dvorišče, sobo, stopnice; pometati in pomivati tla / pometati z metlo; pren., ekspr. burja pometa ceste // s pometanjem odstranjevati: pometati črepinje, ogorke 2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: krilo ji pometa po tleh / lasje so ji pometali po hrbtu opletaliekspr. mislijo si, da lahko z njim pometajo delajo, počenjajo, kar hočejo; vsak naj pometa pred svojim pragom naj uredi najprej svoje zadeve; naj se ne vtika v tuje zadeve; preg. nova metla dobro pometa delavec, uslužbenec, zlasti višji, si na novem delovnem mestu zelo prizadeva izboljšati delo, razmere
  16.      pometi  -méčem dov., pomêči pomečíte; pomêtal (á ẹ́) 1. z metanjem spraviti z določenega mesta: odvečno blago so pometali z ladje; pometati prazne škatle stran / ekspr. razgrajače so pometali iz gostilne // s svojim delovanjem spraviti z določenega mesta: burja in nevihte pomečejo sadeže z drevja; valovi so jih pometali v morje 2. drugega za drugim vreči: bil je tako močen, da je pometal vse nasprotnike ● ekspr. neaktivne člane so pometali iz organizacije izključili; star. z naglico je pometal obleko s sebe se je slekel; ekspr. pometati iz slovarja tujke ne jih upoštevati; pog. na izpitih jih veliko pomeče negativno oceni
  17.      pomevati  -am nedov. () nar. 1. vzhodno kotiti: psica, svinja pometava 2. v zvezi pometavati krompir pri sajenju metati, polagati krompir v jamice: otroci so ji pometavali krompir
  18.      pomóta  -e ž (ọ̑) 1. dejstvo, da dejanje ali stanje ni v skladu s hotenim, nameravanim: poklicali so ga k telefonu, pa je bila pomota; prišlo je do pomote; huda, velika pomota; ekspr. neljuba, očitna, usodna pomota / pri opozarjanju na določeni pomen povedanega da ne bo pomote: govorim v starih dinarjih; kot vljudnostna fraza oprostite, pomota // nav. ekspr. napaka: ta knjiga ima precej pomot / tiskovna pomota 2. v prislovni rabi izraža, da se dejanje (z)godi brez določenega namena: po pomoti je izpadel zadnji odstavek; po pomoti odpreti pismo / po pomoti vpisan račun
  19.      pomutacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na čas po mutaciji: pomutacijska doba ♦ muz. pomutacijski zbor zbor iz glasov otrok, ki so že mutirali
  20.      poočítati  -am dov. () 1. opozoriti na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa poočital; če ga kaj prosijo, takoj poočita, kaj je že storil zanje 2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozoriti na kaj negativnega pri kom: poočitala mu je lenobo; poočitala mu je, da je zamudil; kod si tako dolgo hodil, mu je poočitala
  21.      poprosčiti  -im dov.) knjiž. narediti kaj a) prostaško: poprostačiti govorjenje b) preprosto: poprostačiti življenje
  22.      pòpubertéta  -e ž (-ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo: vzgoja mladega človeka v popuberteti
  23.      porájtati  -am nedov. (á) nižje pog. zanimati se, meniti se: zanj nihče ne porajta / za njegove besede ne porajtaj / po večini ga ljudje sploh niso porajtali upoštevali
  24.      porezgevati  -am [tudi rǝz] nedov. () v presledkih rezgetati: konj je porezgetaval od zadovoljstva
  25.      pôrhantast  -a -o prid. (ó) nižje pog. barhantast: porhantasta srajca

   2.762 2.787 2.812 2.837 2.862 2.887 2.912 2.937 2.962 2.987  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA