Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (2.837-2.861)


  1.      podtálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je, se nahaja pod zemljo, zemeljsko površino: podtalni rezervoarji; podtalni studenec / podtalni jedrski poskusi podzemeljski ♦ geogr. podtalna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem // knjiž. prikrit, skrit: podtalni tokovi človekove duševnosti / njene podtalne slutnje so se uresničile / podtalno rovarjenje / podtalna mreža tihotapcev skrivna 2. knjiž. ilegalen: podtalni krožki, sestanki / podtalni boj; podtalno delovanje podtálno prisl.: podtalno delovati ♪
  2.      podtálje  -a s (ȃ) agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: neprepustno podtalje ♪
  3.      podtálnež  -a m (ȃ) ekspr. kdor prikrito, skrito deluje z določenim namenom: v boju za oblast se je oprl na razne politične podtalneže ♪
  4.      podtálnica  -e ž (ȃ) geogr. voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem: nivo podtalnice upada; onesnaževanje podtalnic ♪
  5.      podtálnost  -i ž (ȃ) stanje podtalnega: ugotavljati podtalnost vode / knjiž. delovanje stranke prenesti v podtalnost v ilegalo ♪
  6.      pòdvŕsta  -e ž (ȍ-ŕ) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od vrste: rastlinska, živalska podvrsta 2. knjiž. vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste vrste: ista pripovedna tehnika se pojavlja pri različnih pisateljih v več podvrstah / razdeliti izdelke na več vrst in podvrst ♪
  7.      poenostavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od poenostaviti: poenostavitev metode; poenostavitev postopka, problema ♪
  8.      poenostáviti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj preprosto, nezapleteno: poenostaviti metodo dela; poenostaviti pisavo; postopek se je v praksi zelo poenostavil; življenje se je poenostavilo poenostávljen -a -o: poenostavljen model; razlaga je zelo poenostavljena; prisl.: poenostavljeno govoriti, pripovedovati ♪
  9.      poenostávljanje  -a s (á) glagolnik od poenostavljati: poenostavljanje postopka; poenostavljanje življenja ♪
  10.      poenostávljati  -am nedov. (á) delati kaj preprosto, nezapleteno: izboljševati in poenostavljati izdelavo orodja / poenostavljati resničnost; stvari se preveč poenostavljajo poenostavljajóč -a -e: aktualistično, poenostavljajoče pisanje ♪
  11.      poenostávljenje  -a s (ȃ) glagolnik od poenostaviti: poenostavljenje načina življenja; poenostavljenje procesa ♪
  12.      poenostávljenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost poenostavljenega: neposrednost in pomenska poenostavljenost besedila; preprostost in poenostavljenost ♪
  13.      poetáster  -tra m (á) knjiž. pesnikovalec, pesnikun: on ni poet, ampak le poetaster ♪
  14.      pofrfotávati  -am nedov. (ȃ) 1. večkrat, v presledkih zafrfotati: netopir je pofrfotaval nad sadovnjakom / zastave pofrfotavajo v vetru plapolajo, vihrajo 2. ekspr. lahkotno, urno tekati: dekle je pofrfotavalo po sobi sem in tja ♪
  15.      pogóltati  -am [u̯t] dov. (ọ́) nav. ekspr. hitro, hlastno pojesti ali popiti: pogoltal je večerjo in odhitel z doma // požreti: kos mesa je komaj pogoltal / plamen je pogoltal seno ∙ ekspr. dolgo potovanje je pogoltalo vse njene prihranke vse je porabila zanj; ekspr. njegove romane je kar pogoltala na hitro prebrala ♪
  16.      pogruntácija  -e ž (á) pog., ekspr. domislek, zamisel: to ni njegova pogruntacija; ima nekaj izvirnih, sijajnih pogruntacij / najnovejša pogruntacija tehnike izum ♪
  17.      pogrúntati  -am dov. (ú) pog. 1. izmisliti si, domisliti se: pogruntati nov način slikanja; hotel je pogruntati nekaj čisto posebnega 2. ugotoviti, spoznati: pogruntali so njegovo taktiko; šele kasneje je pogruntal, da se je zmotil / tega ni čisto pogruntal dojel, razumel ● pog., ekspr. kmalu so ga pogruntali ugotovili, kakšen je v resnici; ugotovili, kakšen namen ima ♪
  18.      pogruntávščina  -e ž (ȃ) pog., ekspr. domislek, zamisel: to je bila njena pogruntavščina / zanimiva konstrukcijska pogruntavščina ♪
  19.      pohlastáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. hitro, hlastno pojesti ali popiti: komaj je imel čas, da je pohlastal nekaj malega; pohlastali so že pol pečenke; pren. ognjeni zublji so pohlastali del gozda ♪
  20.      pohôta  -e ž (ó) velika želja po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: ustreči, zadostiti pohoti; njegove oči so izražale pohoto / dejanje, storjeno iz pohote // ekspr. pohoten človek: prav mu je, pohoti stari, da jo je izkupil ♪
  21.      pohrústati  -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): pohrustal je vse lešnike; s slastjo je pohrustal kolač ∙ ekspr. lačen je, da bi vola pohrustal zelo ♪
  22.      poitalijančevánje  -a s (ȃ) glagolnik od poitalijančevati: načrtno poitalijančevanje in ponemčevanje Slovencev ♪
  23.      poitalijančeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj italijansko: poitalijančevati obmejne pokrajine / poitalijančevati slovenska imena ♪
  24.      poitalijánčiti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj italijansko: poitalijančiti prebivalstvo / to ozemlje so nasilno poitalijančili / poitalijančiti ime poitalijánčen -a -o: poitalijančeni priimki ♪
  25.      poitalijániti  -im dov. (á ȃ) poitalijančiti: poitalijaniti ime ♪

   2.712 2.737 2.762 2.787 2.812 2.837 2.862 2.887 2.912 2.937  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA