Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (27.862-27.886)



  1.      preračúnati  -am dov. () 1. opraviti potrebne računske operacije: ko je vse še enkrat preračunal, je dobil drugačen rezultat // s ponovnim računanjem preveriti: vse račune sem preračunal, zato vem, da napake ni 2. v zvezi z na z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunati letno porabo mesa na štiričlansko družino // v zvezi z v z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunati dolarje v dinarje; preračunati kubične metre v litre / preračunati ceno v lire 3. z računanjem ugotoviti, določiti kaj sploh: po številkah na brzojavnih drogovih je preračunal, da je prehodil že velik del poti; preračunati, koliko bo stalo potovanje ♦ teh. preračunati napravo, stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti naprave, stroja glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve 4. premisliti kaj glede na mogoče posledice, uresničitev določenega namena: svoj zagovor je dobro preračunal; ekspr. vsako besedo, vsak gib je preračunal / preračunati svoj nastop na zunanji učinek preračúnan -a -o: njegovi odgovori so neodkritosrčni, preračunani; v dolarje preračunana cena; cena aparature je, preračunano v dinarje, dva milijona; prisl.: preračunano počasi govoriti
  2.      preračunávati  -am nedov. () 1. opravljati potrebne računske operacije: medtem ko je on še enkrat vse preračunaval, so drugi odšli // s ponovnim računanjem preverjati: preračunaval je račune, ker končni rezultat ni bil pravilen 2. v zvezi z na z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunavati jugoslovansko letno porabo mleka na eno družino // v zvezi z v z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunavati dinarje v lire; preračunavati milje v kilometre / preračunavati cene v dolarje 3. z računanjem ugotavljati, določati kaj sploh: preračunaval je, koliko denarja mu bo ostalo do konca meseca / z očmi preračunavati razdaljo
  3.      preračúniti  -im dov.) zastar. preračunati: vse je natančno preračunil / preračunil je, da je bolje, če to stvar opusti preračúnjen -a -o: preračunjena vrednost; vse je imel preračunjeno ∙ zastar. sosed je zelo preračunjen preračunljiv
  4.      preračúnjenost  -i ž () zastar. preračunanost: preračunjenost dejanja ∙ zastar. to je storil iz preračunjenosti preračunljivosti
  5.      preračunljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da preračunati: preračunljiv sistem; v denarju preračunljive dobrine 2. ki se odloči za svoje dejanje, ravnanje zlasti glede na lastno korist: preračunljiv človek; nikoli ni bil preračunljiv; ta ženska je preveč preračunljiva, da bi naredila kaj takega / preračunljivo delovanje, mišljenje
  6.      preračunljívec  -vca m () ekspr. preračunljiv človek: ne bodi tak preračunljivec
  7.      preràd  -áda -o prid. ( á) v prislovni rabi 1. preveč rad: bolj malo se uči, prerada bere; prerada mu verjame / sina ima prerada, zato je tako razvajen / evfem. v šolo ne hodi ravno prerad rad 2. ekspr. zelo rad: še prerada bo šla domov / rada, prerada bi ga spoznala / v brezosebni rabi prerado se zgodi, da jim izvodi ostanejo v skladišču
  8.      prêrafaelít  -a m (-) um. predstavnik umetnostne smeri v angleškem slikarstvu sredi 19. stoletja, ki ima za vzor nekatere italijanske umetnike pred Rafaelom: umetnostni nazori prerafaelitov; nazarenci in prerafaeliti / občudovati prerafaelite dela teh predstavnikov
  9.      prerahljáti  -ám dov.) narediti, povzročiti, da postane kaj rahlo, manj sprijeto: prerahljati slamo, zemljo / prerahljati blazino ● ekspr. vožnja z avtomobilom ga je prerahljala pretresla; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu prerahljal kosti bi ga zelo pretepel prerahlján -a -o: prerahljana zemlja
  10.      prerájanje  -a s (á) glagolnik od prerajati: duhovno prerajanje; neprestano prerajanje te dejavnosti
  11.      prerájati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da postaja kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: te ideje prerajajo društvo; pomlad preraja zemljo; dežela se preraja prerajajóč -a -e: vse prerajajoča ljubezen; ni se mogel nagledati prerajajoče se narave
  12.      preràst  -ásta m ( á) glagolnik od prerasti: hiter prerast Osvobodilne fronte iz koalicijskega gibanja v enotno gibanje
  13.      prerást  -í in -i ž () glagolnik od prerasti: nagla prerast telesne vzgoje v široko družbeno gibanje ◊ bot. rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Bupleurum
  14.      prerásti  -rástem in -rásem dov., prerásel in prerástel (á) 1. rastoč prekriti: bršljan je prerasel obzidje; trava je prerasla dvorišče / rano ji je prerasla kožica 2. z rastjo preseči: sin je prerasel očeta; jelka preraste smreko / publ. investicije so prerasle materialne možnosti; pren. v znanju je prerasel svojega učitelja 3. v zvezi z v doseči višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: Osvobodilna fronta je prerasla v vseljudsko gibanje; poznanstvo je preraslo v prijateljstvo; meddržavni spor je prerasel v vojno / bataljon je v kratkem času prerasel v odred ● publ. zborovanje je preraslo svoj informativni značaj je bilo več kot samo informativno; publ. te napake smo že prerasli teh napak ne delamo več; lansko obleko je že prerasla tako je zrasla, da ji obleka ni več prav preráščen -a -o: z mahom preraščene skale; pšenica je preraščena s plevelom; prim. prerasel
  15.      preráščanje  -a s (á) glagolnik od preraščati: preprečiti divje preraščanje njiv; preraščanje obdelovalne zemlje z gozdovi / človekova želja po preraščanju samega sebe / preraščanje kapitalizma v socializem; preraščanje partizanskih odredov v redno vojsko
  16.      preráščati  -am nedov. (á) 1. rastoč prekrivati: lišaj prerašča drevo; cesto je začela preraščati trava / tanka kožica že prerašča rano 2. z rastjo presegati: otroci ga že preraščajo; smreke preraščajo drugo drevje / tovariše je preraščal za pol glave; pren. dekle ga v vsem prerašča; dejal je, da se mora človek neprestano preraščati ∙ publ. ta akcija prerašča okvir organizacije ni omejena samo na organizacijo 3. v zvezi z v dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: tesnoba v njem je preraščala v grozo; demonstracije preraščajo v oborožene spopade; partizanske akcije so začele preraščati v vseljudsko vstajo
  17.      prerazdráženost  -i ž (ā) stanje prerazdraženega: prerazdraženost živcev / prerazdraženost živali
  18.      prerazgrét  -a -o prid. (ẹ̑) preveč razgret, segret: prerazgret zrak; prerazgreta voda v kotlu / ekspr. prerazgreta domišljija
  19.      prerazlíčen  -čna -o prid.) 1. preveč različen: njeni nazori so prerazlični od njegovih / čutil je, da sta prerazlična 2. ekspr. zelo različen: vozovi so bili polni prerazličnih predmetov
  20.      preraznovŕsten  -tna -o prid. () preveč raznovrsten: članki v reviji so preraznovrstni; biti preraznovrstnega mnenja o čem ● ekspr. tam uspevajo preraznovrstne rastline zelo raznovrstne
  21.      prerazvít  -a -o prid. () preveč razvit: posledice prerazvite civilizacije; ta otrok je duševno, telesno prerazvit za svojo starost
  22.      prerazvrstítev  -tve ž () ponovna razvrstitev: prerazvrstitev razstavnih predmetov
  23.      prerêči  -rêčem dov., prerêci prerecíte; prerékel prerêkla (é) ekspr., z dajalnikom reči, izreči očitke, psovke: kaj vse je prerekla sosedi; vse sem mu prerekel, kar mi je prišlo na misel zelo sem ga ozmerjal, oštelstar. kar stori, mu prerečejo negativno ocenijo; zastar. slab človek je, ki danes prereče, kar je včeraj rekel prekliče, zanika
  24.      prerèk  -éka m ( ẹ́) star. prerekanje: zaradi takih prerekov lahko pride še do pravde
  25.      preréka  -e ž (ẹ̑) 1. redko prerekanje: prereke in spori 2. knjiž. razprava, razpravljanje: poznavalca literature sta začela prereko; prereke znanstvenikov

   27.737 27.762 27.787 27.812 27.837 27.862 27.887 27.912 27.937 27.962  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA