Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (27.662-27.686)


  1.      prenéhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža konec dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prehehati govoriti, peti; po zdravnikovem nasvetu je prenehal kaditi; pozneje je celo prenehala študirati / podjetje je prenehalo obratovati / s tem dnevom preneha veljati zakon; brezoseb. že včeraj je prenehalo deževati / v osmrtnicah prenehalo je biti srce naše mame umrla je b) publ., z orodnikom: prenehati z delom; prenehati z izdajanjem časopisa prenehati izdajati časopis c) elipt.: nato so tudi pisma prenehala / dež je prenehal; brezoseb. poglej, če je že prenehalo prenehalo deževati, snežiti 2. izraža prekinitev dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prenehal je govoriti, da bi presodil vtis na poslušalce; zdaj pa zdaj je prenehal žvižgati in poslušal b) publ., z orodnikom: včasih je treba za pol ure prenehati s kopanjem; za nekaj mesecev je prenehal s študijem je prenehal študirati c) elipt.: govornik je za trenutek prenehal in pogledal po ljudeh 3. izraža konec obstajanja: bolečine so prenehale; ljubezen do njega je prenehala; mandat mu bo prenehal; ploha je prenehala; potreba po igri je prenehala; zvečer vročina preneha / grmenje je prenehalo ♦ jur. pravica preneha ♪
  2.      prenehávati  -am nedov. (ȃ) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prenehaval ga je sovražiti b) publ., z orodnikom: delavci prenehavajo z delom c) elipt.: dež že prenehava 2. izraža približevanje koncu obstajanja: proti večeru vročina prenehava ♪
  3.      prenehljáj  -a m (ȃ) star. presledek, premor: po živahnem govorjenju je nastal prenehljaj / po krajšem prenehljaju je dodal še pojasnilo; zemlja se je tresla v večjih ali manjših prenehljajih; z nekaj prenehljaji je delal ves dan / smejal se je dolgo, brez prenehljaja neprenehoma ♪
  4.      prenehováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: vsi so opazili, da se prenehuje zanimati za okolico b) publ., z orodnikom: prenehovati z delom nehovati delati c) elipt.: dež že prenehuje 2. izraža približevanje koncu obstajanja: hrup že prenehuje ♪
  5.      prenekájkrat  prisl. (ȃ) knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: že prenekajkrat je odgovarjal na taka vprašanja ♪
  6.      prenekatéri  tudi prenekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē) knjiž., ekspr. marsikateri: prenekateri gledalec ni bil zadovoljen; prenekatero noč je prebedela; to napako opazimo v delu prenekaterih organizacij; stara mati je znala prenekatero pesem; sam.: s fronte se prenekateri ni več vrnil ♪
  7.      prenekatérikrat  prisl. (ẹ̄) knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: take očitke je prenekaterikrat slišal od brata; zaradi jezikavosti je bil že prenekaterikrat tepen ♪
  8.      prenéki  tudi prenék -a -o zaim. (ẹ̄) knjiž., ekspr. marsikateri: doživel je že preneko razočaranje; sam.: prenekemu se je že tako godilo ♪
  9.      preneróden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) preveč neroden: fant je preneroden za tako delo / v ženski družbi je preneroden / prenerodni čevlji ♪
  10.      prenêsti  -nêsem dov., prenésel prenêsla (é) 1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v celoti podrli in prenesli drugam // narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti sedež organizacije v drug kraj / prenesti sestanek v dvorano / prenesti začetek predstave na poznejšo uro preložiti, prestaviti // narediti, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenesti težo na roke, z ene noge na drugo; teža se s tem prenese na opornik / ekspr. prenesel je pogled z enega na drugega; prenesti pozornost na koga / svoja materinska čustva je prenesla na tega človeka; pren. prenesti težišče dela na drugo področje 2. narediti, povzročiti, da kaj kam pride: živec prenese dražljaj do možganskega središča / prenesti sliko, zvok na daljavo 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročiti, da to dobi (še) kdo drug: prenesti dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se bo prenesel tudi nanje; njena plemenitost se je prenesla na otroke / prenesti bolezen; muha lahko povzročitelja te bolezni prenese na človeka; klice se prenesejo tudi z dotikom 4. narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenesti kroj s krojne pole na blago; prenesti pripombe v rokopis; prenesti en sistem znakov v drugega / prevajalec je odlike dela ustrezno prenesel v domači jezik / prenesti ideje v prakso, življenje 5. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: prenesti odgovornost na druge; njegova pooblastila so prenesli na odbor; nekatere zadeve se lahko prenesejo na krajevno skupnost 6. ekspr. prestati, pretrpeti: prenesti je moral veliko krivic, očitkov / v teh letih je prenesel veliko gorja 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: cigaretnega dima ne prenese; organizem injekcije ni prenesel; ta človek prenese veliko alkoholne pijače; tako hrano njegov želodec dobro, težko prenese; prenesti brez posledic / bolnik hrane več ne prenese ne more več jesti b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa ne prenese; prenese tudi hud mraz; vročino dobro prenese / prenesel bi še bolj vročo vodo / pogleda na kri ne prenese c) ob sprejemanju kakega stanja: trpljenje težko prenese / ekspr. njegovo srce te žalosti ni preneslo č) zaradi delovanja, vplivanja česa: če je treba, prenese hud napor; srce prenese tudi redkejši zrak / aluminij kisline ne prenese; most take teže ni prenesel vzdržal / električna napeljava je dovolj močna, da bo to prenesla // ne pokazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: takih očitkov, podtikanj ne prenese; mirno je prenesel tudi to sramoto / misli na smrt ne prenese 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: tega človeka ne prenesem / take grobosti ne prenesem ● take besede, zveze to besedilo ne prenese taka beseda, zveza ni primerna za to besedilo; ekspr. čoln ga je prenesel čez zaliv prepeljal; jezikovna norma te besede ne prenese po jezikovni normi ta beseda ni dovoljena; ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; čipkaste zavese prenesejo le enobarvne stene so primerne le za enobarvne stene; ekspr. njegov žep bo to prenesel lahko bo plačal; nikogar ni bilo, da bi nanj prenesel svojo obrt mu jo dal, izročil; ekspr. prenesi mu moje prisrčne pozdrave sporoči; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; pog. kar sliši, prenese naprej pove drugim; ovadi; ekspr. ptič se je trudno prenesel na drugo drevo preletel, zletel; ekspr. streljanje se je preneslo v dolino sedaj streljajo v dolini ◊ jur. prenesti lastninske pravice na drugega; mat. prenesti člene v enačbi prenesèn tudi prenešèn -êna -o: telegram je bil prenesen po telefonu; tovor je prenesen na pravo mesto; v naš jezik prenesena povest; ta obveznost je sedaj prenesena na občine; od ust do ust preneseno povelje ♦ lingv. preneseni pomen pomen, ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom ♪
  11.      preneúmen  -mna -o prid. (ú ū) preveč neumen: preneumen je za tako delo / premlad in preneumen je še / to govorjenje je preneumno, da bi ga še poslušal preneúmno prisl.: preneumno govoriti / ekspr., v povedni rabi preneumno bi bilo izgubljati čas s tem ♪
  12.      preneváren  -rna -o prid. (á ā) preveč nevaren: tekmovanja ne bo, ker je proga v takih razmerah prenevarna / tako prehitevanje je prenevarno ♪
  13.      prenevédanje  -a s (ẹ́) knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja ♪
  14.      preneznáten  -tna -o prid. (á ā) nav. ekspr. preveč neznaten: bil je predroben, preneznaten, da bi vzbudil njeno pozornost / preneznatna vsota denarja / preneznaten uspeh / stvar je preneznatna, da bi bilo vredno zanjo izgubljati čas ♪
  15.      prenéžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. preveč nežen: preslabotna je in prenežna / prenežne roke ima za tako delo 2. ekspr. zelo nežen: prenežni spomini na mladost / šopek prenežnega cvetja ♪
  16.      prenícati  -am nedov. (ȋ ȋ) pronicati: voda je prenicala skozi tanke stene ♪
  17.      prenízek  -zka -o prid. (í) preveč nizek: prenizek stol; prenizka hiša, omara / prenizek strop / prenizka plača; prenizka temperatura prenízko prisl.: prenizko leteti / v povedni rabi črta je morda nekoliko prenizko ♪
  18.      prenočeválnica  -e ž (ȃ) prostor za prenočitev, prenočevanje: spala sta v prenočevalnici na železniški postaji ♪
  19.      prenočevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prenočevati: prenočevanje na senu, pod šotorom / ta hiša je samo za prenočevanje popotnikov; hotelska cena za prenočevanje; popust pri prenočevanju v zasebnih sobah ♪
  20.      prenočeváti  -újem nedov. (á ȗ) preživljati noč, navadno speč: prenočevati na prostem, pod šotorom; večkrat prenočuje pri sorodnikih; prenočevati v hotelu / ta žival gnezdi in prenočuje v duplinah // preh. dajati prenočišče: kuhala mu je in ga prenočevala skoraj zastonj ♪
  21.      prenočíšče  -a s (í) 1. prostor za prenočitev, prenočevanje: dobiti, preskrbeti prenočišče; prenočišče si je pripravil na senu / dajati hrano in prenočišče; gostišče s poceni prenočišči // hiša s takimi prostori: noč je prespal v prenočišču na gorskem prelazu 2. prenočevanje: koliko stane prenočišče; poiskati sobo za prenočišče ♪
  22.      prenočíti  -ím dov., prenóčil (ȋ í) prebiti, preživeti noč, navadno speč: prenočil je na kozolcu, v gozdu; danes boš prenočil pri nas // preh. dati prenočišče: prenočiti gosta; prosi, če bi ga lahko pri vas prenočili ♪
  23.      prenòs  -ôsa m (ȍ ó) 1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos ∙ prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvar ♦ teh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni 2. oddaja, pri kateri se gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos ♪
  24.      prenôsen  -sna -o prid. (ó ō) 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče ◊ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte ♪
  25.      prenosljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost prenosljivega: prenosljivost aparata / prenosljivost zvoka na daljavo ♦ jur. prenosljivost terjatev ♪

   27.537 27.562 27.587 27.612 27.637 27.662 27.687 27.712 27.737 27.762  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA