Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (27.612-27.636)


  1.      prêmog  -óga m (é ọ́) trda gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo navadno rastlin, rastlinskih ostankov: drobiti, klati premog; kopati, pridobivati premog; umazan od premoga; kuriti s premogom; kosi premoga; nahajališče premoga; nastanek premoga; rudnik premoga; premog in drva / trboveljski premog; zaboj za premog ∙ publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn ♦ geol. alohtoni premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov; kem. suha destilacija premoga; metal. koksati premog; petr. črni premog z visoko stopnjo pooglenitve; lesni premog v katerem je lesna zgradba jasno vidna; rjavi premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. kurilna vrednost premoga ♪
  2.      premógar  -ja m (ọ̑) 1. kdor razvaža, raznaša premog: premogar je že pripeljal; čakati na premogarja // delavec, ki oskrbuje parne lokomotive, parne kotle s premogom: bil je premogar na trgovski ladji; premogar je zmetal na lokomotivo ves potrebni premog 2. ekspr. rudar (v premogovniku): brezposelni in stavkajoči premogarji so se zbrali pred premogovnikom ♪
  3.      premógarica  -e ž (ọ̑) knjiž. ladja, ki prevaža premog: težko natovorjena premogarica je odplula iz pristanišča ♪
  4.      premogóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. preveč mogočen: gospodar je postal premogočen / bal se je svoje premogočne tašče 2. ekspr. mogočen: občudoval je očetovo premogočno postavo; rad je zahajal v gore, ker so se mu zdele premogočne / star., v vljudnostnem nagovoru premogočni gospod ♪
  5.      premogokópen  -pna -o prid. (ọ̑) v zvezi premogokopna družba, v kapitalistični ekonomiki družba, ki se ukvarja z izkoriščanjem premogovnikov: premogokopna družba ni hotela ugoditi zahtevi rudarjev / nekdaj Trboveljska premogokopna družba ♪
  6.      premókel  -ôkla -o [ǝu̯] prid. (ọ́ ó) zastar. popolnoma moker, premočen: premokli zidovi / premokla zemlja ♪
  7.      premolčáti  -ím [u̯č] dov., premólči; premólčal (á í) 1. molče prebiti, preživeti: cele dneve premolči / vso pot do doma sta premolčala 2. knjiž. ne odgovoriti, ne reagirati na kaj: vprašanje je premolčal; ne bi bilo prav, če bi to kar premolčali ● knjiž. pisatelj je vsa medvojna leta premolčal ni ničesar objavil; zastar. premolčal je svoje ime zamolčal ♪
  8.      premolíti  -mólim dov. (ȋ ọ́) v krščanskem okolju moleč prebiti, preživeti: vse noči je premolila / veliko sta premolili zanj ♪
  9.      premólk  -a [u̯k] m (ọ̑) kratka prekinitev govorjenja: v dvorani je nastal premolk / po kratkem premolku je nadaljeval pripovedovanje premoru ♪
  10.      premonstraténec  -nca m (ẹ̑) rel. član reda, imenovanega po samostanu Prémontré: delovanje premonstratencev ♪
  11.      premontírati  -am dov. (ȋ) odstraniti pritrjeni stroj, sestavni del z enega mesta in ga pritrditi na drugo; premestiti, prestaviti: premontirati nosilce; po potrebi lahko elemente premontirajo ◊ film. premontirati film po opravljeni montaži film ponovno montirati ♪
  12.      premostíti  -ím dov., premóstil (ȋ í) 1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean 2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / redko premostiti zadrego / problem so že premostili rešili premostèn in premoščèn -êna -o: ko se je vrnil domov, je bil jarek že premosten; premostena nasprotja ♪
  13.      premotíti  in premótiti -im dov. (ȋ ọ́) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom // prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost ● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal premóten -a -o: marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu ♪
  14.      premózgati  -am dov. (ọ̑) ekspr. preudariti, pretehtati (v mislih): premozgati pripombe, vprašanja; dobro, temeljito premozgati ♪
  15.      premozgávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. preudarjati, tehtati (v mislih): premozgavati novice, probleme; natihem, zase premozgavati ♪
  16.      premóžen  -žna -o prid., premóžnejši (ọ́ ọ̄) ki ima mnogo materialnih dobrin: premožen človek; njeni starši so premožni / premožni sloji; to je zelo premožna hiša ♪
  17.      premožênje  -a s (é) stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si je veliko premoženje; jamčiti za kaj s premoženjem; majhno premoženje; skupno premoženje zakoncev; premoženje gospodarske organizacije / družbeno, državno premoženje ∙ ekspr. to stane celo premoženje je zelo drago; ekspr. to je vse njegovo premoženje samo to ima ♪
  18.      premožênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na premoženje: premoženjske razlike; premoženjsko stanje državljanov / premoženjska varnost / premoženjski cenzus v nekaterih državah najnižje premoženje, ki daje volilno pravico ♦ ekon. premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; jur. premoženjsko pravo pravo, ki ureja premoženjska razmerja fizičnih in pravnih oseb ♪
  19.      premóžnost  -i ž (ọ́) značilnost premožnega človeka: premožnost nekaterih slojev; tako pohištvo je znamenje premožnosti ♪
  20.      premráziti  -im tudi premrazíti -ím dov., premrázil (ā ȃ; ȋ í) povzročiti, da se občuti mraz v veliki, preveliki meri: veter ga je premrazil; brezoseb. predolgo je stala zunaj in jo je vso premrazilo; premalo je bil oblečen, in se je premrazil ∙ ekspr. pasje lajanje jih je premrazilo zelo prestrašilo premrážen -a -o tudi premražèn -êna -o in premrázen -a -o tudi premrazèn -êna -o: premraženi prsti; bil je lačen in premražen; ekspr. domov je prišla premražena do kosti zelo ♪
  21.      premráženost  -i ž (ȃ) stanje premraženega človeka: umrl je od onemoglosti in premraženosti ♪
  22.      premréniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) prekriti z mreno: smetana je premrenila mleko; zaradi mraza so se luže premrenile / nebo se je premrenilo z oblaki ♪
  23.      premréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., premŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) postati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: roke so mu premrle; premreti od mraza / ekspr. od strahu je premrla; pren., knjiž. vsa narava je premrla premŕl -a -o: premrli udi; bil je lačen in premrl; premrla zemlja premŕt -a -o: otroci so bili vsi premrti; greti si premrte roke ♪
  24.      premréžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: premrežiti dolino z jarki / premrežiti papir s črtami // rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so premrežile zemljo; pren., ekspr. ta misel, želja ga je vsega premrežila 2. redko zamrežiti: premrežiti okna premréžen -a -o: z žilami premrežena roka ♪
  25.      premŕlost  -i ž (r̄) stanje premrlega: spraviti koga iz premrlosti; premrlost rok ♪

   27.487 27.512 27.537 27.562 27.587 27.612 27.637 27.662 27.687 27.712  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA