Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (26.337-26.361)


  1.      pòst  pôsta m, mest. ed. tudi póstu (ȍ ó) 1. rel. delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času, zlasti mesa: zapovedati post / strogi, štiridesetdnevni post / držati se posta; prelomila je post // čas te omejitve: v postu je zbolel in obležal 2. ekspr. omejevanje uživanja hrane z določenim namenom: za kazen so imeli en dan post; hotela je shujšati in se je odločila za občasen post // omejevanje v čem sploh: pri pijači ima že nekaj dni post; naložil si je post: pokaditi samo štiri cigarete na dan ♪
  2.      póst...  predpona v sestavljenkah (ọ̑) po...: postdiplomski, postoperacijski ♪
  3.      posteklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati podoben steklu: riž pražimo, da postekleni ∙ ekspr. njene oči so posteklenele osteklenele posteklenèl in posteklenél -éla -o: posteklenela čebula ∙ ekspr. smučati se na posteklenelem smučišču poledenelem ♪
  4.      póstelj  -i ž (ọ́) nav. im., tož. ed., star. postelja: postiljati postelj; leči v postelj; mehka, široka postelj ♪
  5.      póstelja  -e ž (ọ́) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v postelji; otrok spi v svoji postelji; mehka, trda postelja; stranica, zglavje postelje / posteljo in omaro je naredil mizar posteljno ogrodje; lesena, železna postelja; nadstropne postelje / v počitniškem domu je še nekaj prostih postelj ležišč / hotelska cena za posteljo za prenočevanje, prenočišče / stali so okrog bolniške postelje; otroška postelja; poročna postelja postelja novoporočencev / francoska postelja navadno za dve osebi, nekoliko ožja od zakonske postelje; zakonska postelja za dve osebi; zložljiva postelja ∙ knjiž. otrok moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju; pog. sredi noči so ga dvignili iz postelje zbudili, poklicali; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; pog. bali smo se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila, prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; pog. zvečer gre zgodaj v posteljo spat; evfem. šla je z njim v posteljo spolno je občevala z njim; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; evfem. v postelji sta se dobro ujemala v spolnih odnosih; nar. žena je v (otroški) postelji je pred kratkim rodila; knjiž. dajati kaj na Prokrustovo posteljo s silo prilagajati določenim merilom, normam; ležati na smrtni postelji umirati ◊ jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi ♪
  6.      posteljíšče  -a s (í) zastar. posteljno ogrodje: klečeč ob postelji, se je s čelom naslonila na posteljišče; leseno posteljišče ♪
  7.      posteljnják  -a m (á) posteljno ogrodje: lesen, železen posteljnjak; s komolci se je opiral na rob posteljnjaka // knjiž. pograd: v baraki so stali posteljnjaki tesno drug ob drugem / ranjenci so ležali po tleh na raztrganih posteljnjakih slamnjačah, žimnicah ♪
  8.      póst féstum  prisl. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. izraža, da se kaj zgodi, opravi po določenem dejanju, po koncu: za razstavo izvedeti post festum / preudarimo sklep, da ne bo očitkov post festum kasneje, pozneje; na sprejem priti post festum prepozno ♪
  9.      postíljanje  -a s (í) glagolnik od postiljati: nekateri bolniki so ostali med postiljanjem v sobi / postiljanje postelj ♪
  10.      postíljati  -am nedov. (í) pripravljati, urejati ležišče: vsako jutro postilja in pospravlja / postiljati posteljo / ekspr. nekatere ptice postiljajo gnezda s posušenim mahom ∙ knjiž., redko zmagovalcu so postiljali pot s cvetjem metali na pot cvetje; nar. pri bogati vdovi si postilja si prizadeva, da bi se poročil z njo ♪
  11.      póstklásičen  -čna -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na čas po klasiki: ta latinski izraz je postklasičnega izvora ◊ filoz. postklasična buržoazna filozofija filozofske smeri ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ♪
  12.      postláti  -stéljem dov., postêlji posteljíte (á ẹ́) pripraviti, urediti ležišče: zjutraj postelje in pomete; otroku je v vozičku mehko postlala; postlal si je na klopi; sam si zna postlati / postlati posteljo / otrok že sam postelje zna postlati / ekspr. raca postelje gnezdo s puhom ∙ ekspr. dobro, slabo so si postlali so, živijo v dobrih, slabih gmotnih razmerah; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev postlán -a -o: lepo postlana postelja; gnezdo je bilo postlano s suho travo in dlako ∙ ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami, mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave ♪
  13.      postòj  -ôja m (ȍ ó) zastar. postanek1: hoditi brez postoja ∙ zastar. bolečina je odnehala za kratek postoj za hip, trenutek ♪
  14.      postojánka  -e ž (ȃ) zavarovan kraj, mesto, kjer se daljši čas zadržuje vojaška enota: braniti, utrditi, zapustiti postojanko; bataljon je imel svoje postojanke zunaj vasi; napasti, zavzeti sovražno postojanko; vojaki so zasedli ključne postojanke / strateška, vojaška postojanka // nav. ekspr. kraj, mesto, kjer se kdo zadržuje sploh: berači so imeli svoje ustaljene postojanke / klub je postal izrazita partijska postojanka // s prilastkom kraj, mesto, namenjeno določeni dejavnosti: izvidniška, kurirska, lovska postojanka; najbolj obiskane planinske, turistične postojanke / ekspr.: slovenska univerza, ta najvišja kulturna postojanka ustanova; rad obiskuje pivske postojanke pivnice, gostilne ♪
  15.      postókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. zastokati: ne morem, je postokala / postokala je, da mora vse delo opraviti sama potožila, potarnala ♪
  16.      postópek  -pka m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dela, delovanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja: to je zelo zapleten postopek; izpeljati, izpopolniti, odkriti nov postopek; predpisati postopke za opravljanje česa; nezanesljivi, preprosti, zamudni postopki; posebnosti posameznih postopkov pri učenju / spremeniti delovni postopek; proizvodni, tehnološki postopek za pridobivanje česa / v prislovni rabi: delo je potekalo po rednem postopku; publ. sprejeti zakon po hitrem postopku v kratkem času // nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: njegovih postopkov niso odobravali; ta postopek ponavljamo toliko časa, da stvar dokončamo / postopke predšolskega otroka vodijo čustva 2. jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve: določiti, obnoviti, sprožiti, ustaviti, uvesti postopek; vložiti postopek za razvezo zakona / biti v postopku / prositi za revizijo postopka / dokazni postopek s katerim se ugotovijo dejstva, ki so pomembna za odločbo; enostopenjski postopek z eno samo instanco; hitri postopek za izdajo zakona pri katerem se pripravljeno besedilo zakona obravnava samo enkrat; kazenski postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; mandatni postopek v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; nepravdni postopek ki se ne rešuje s pravdo; pravdni postopek s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem; preiskovalni, razlastitveni, sodni postopek ◊ adm. upravni postopek po katerem poslujejo upravni organi; fot. obračilni postopek postopek razvijanja filma, ki da pozitiv; metal. martinski postopek za pridobivanje jekla v martinovki; ped. učni postopek način obravnavanja učne snovi ♪
  17.      postopíti  in postópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) zastar. stopiti: postopi naprej, na drugo stran / hitro je postopil za njo postopíti se in postópiti se lotiti se, začeti: česar se postopi, vse mu spodleti // upati si, drzniti si: tega se ne bi nikoli postopil ♪
  18.      postópoma  prisl. (ọ̑) izraža, da dejanje poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju: obrestna mera se je postopoma dvignila na pet, šest in celo na sedem odstotkov; oboroževanje je zajelo postopoma vse države drugo za drugo // publ. polagoma, počasi: narodnoosvobodilni boj je postopoma dobival značaj socialistične revolucije; prosveta je postopoma postala last ljudstva ♪
  19.      postoríti  -ím dov., postóril (ȋ í) nar. narediti, opraviti: vse je postorila; ob sobotah postori, kar je treba ∙ knjiž. kmalu se je postorila noč se je znočilo postorjèn -êna -o: vse je bilo postorjeno ob pravem času ♪
  20.      postráni  in po stráni prisl. (á) 1. izraža položaj predmeta, ki je od navpične smeri nagnjen a) v desno ali levo stran: dal si je klobuk postrani; postrani držati glavo; ležeče črke so oblikovane postrani / drži se postrani b) v katerokoli stran: stene bajte so postrani; stolp v Pisi stoji postrani; plameni švigajo kvišku in postrani; pren. vse je videl krivo in postrani 2. izraža odmik od vodoravne črte, smeri a) v desno ali levo stran: tok žene čoln postrani / nos ima postrani b) navzdol ali navzgor: usta ima postrani; nasmehnil se je postrani, le v kotu ustnic / pog. ima oči postrani poševne oči // izraža položaj pri premikanju z ožjo stranjo naprej: postrani se je preril skozi gnečo; spraviti omaro postrani skozi vrata / ležati postrani na boku 3. navadno v zvezi s pogledati izraža odmik od ravne črte v desno ali levo stran: postrani je pogledala moža; otroci se pogledujejo postrani in nasmihajo; ozrl se je postrani na soseda // ekspr., v zvezi z gledati izraža neprijaznost, sovražnost: čutil je, da ga v tovarni gledajo postrani; postrani me gleda ne mara me 4. star. ne naravnost, prikrito: postrani so mi namignili, da se nekaj pripravlja; postrani omeniti, spraševati 5. nav. ekspr. izraža pridobivanje dohodka s postransko dejavnostjo: mehanik je in v prostem času veliko postrani zasluži / tuintam dobi kak tisočak postrani ● pog. dobiti, imeti otroka postrani nezakonskega otroka; star. izmika se, drži se postrani ob strani; pog. bil je ribič le bolj postrani, sicer pa kmet samo priložnostno; neskl. pril.: postrani čepica, klobuk; postrani oči; ker ima nizko plačo, mu postrani zaslužek prav pride; prim. stran ♪
  21.      postránski  -a -o prid. (á) ki po pomembnosti ni na prvem mestu: ima veliko postranskih dohodkov; poiskati si mora postranski zaslužek; to je njegova postranska dejavnost / ekspr. vse to je postranska stvar, zadeva nepomembna, nebistvena // redko stranski: hiša ima več postranskih prostorov; popravili so vse postranske ceste // redko obstranski: postranske oči žuželk ● ekspr. upam, da nimaš kakih postranskih namenov skrivnih, slabih namenov; star. ima dva postranska otroka nezakonska otroka; redko naredil je postransko zarezo poševno zarezo; star. postranska žena nezakonita žena ♪
  22.      postréči  -stréžem dov., postrézi postrézite in postrezíte; postrégel postrégla (ẹ́) 1. prinesti hrano, pijačo navadno gostu: ni je hotela pustiti domov, preden ji ni postregla; juho so postregli v skodelicah; prijazno postreči; prosim, postrezi si sam / postreči s pecivom / kot vljudnostna fraza s čim vam lahko postrežem // s tožilnikom narediti, povzročiti, da je kdo, navadno gost, zadovoljen: postregel jih je prijazen natakar; ko je prišel z dela, ga je lepo postregla; ekspr. kar sama sta se postregla 2. dati, izročiti komu zahtevano, zaželeno blago: v trgovini so ji hitro postregli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postreči z dokazom, odgovorom; pri odgovoru je staršem postregla z lažjo / vedno jim je postregel z lepo besedo, domislico, nasvetom; postregli so jim z zanimivo zgodbo povedali so jim jo ● publ. državno prvenstvo je postreglo z nekaj zanimivimi boji na državnem prvenstvu je bilo nekaj zanimivih bojev; ekspr. vreme nam je lepo postreglo imeli smo lepo vreme postréžen -a -o: biti dobro postrežen; tu smo navadno lepo postreženi ♪
  23.      postréljati  in postreljáti -am, tudi postréljati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) postreliti: vse begunce so postreljali / streljal je tako dolgo, da je postreljal vse naboje ♪
  24.      postrézati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. streči: postrezati z najboljšim vinom / postrezat jim je hodila stara ženica ♪
  25.      postrézen  -zna -o prid. (ẹ̑) namenjen za postrežbo: natakar je na postreznem pladnju ponujal pijačo; krožnike je odložila na postrezno mizo ♪

   26.212 26.237 26.262 26.287 26.312 26.337 26.362 26.387 26.412 26.437  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA