Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (25.662-25.686)


  1.      pólprofesionálen  -lna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) 1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga // nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla 2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven ♪
  2.      pólprozóren  -rna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ọ́ ọ̑-ọ̄) ki ni popolnoma prozoren: masten papir, motno steklo in druge polprozorne snovi / polprozorna tančica / ljudi okoli sebe je videl v polprozorni megli ● ekspr. njen polprozorni obraz je bil miren precej bledi ♪
  3.      pólrazpádel  -dla -o [u̯r-ǝu̯] prid. (ọ̑-ā ọ̑-á) knjiž. napol razpadel: star, polrazpadel grad ♪
  4.      pólrazpàl  -ála -o [u̯r-au̯] prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á) knjiž. napol razpadel: polrazpala bajta ♪
  5.      pólsénca  -e [u̯s] ž (ọ̑-ẹ̑) rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci ♦ astr., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila ♪
  6.      pólsêstra  -e stil. -é [u̯s] ž (ọ̑-é) ženska v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev: ima eno sestro in eno polsestro ♪
  7.      pólslán  -a -o [u̯s] prid. (ọ̑-ȃ ọ̑-á) ki ni popolnoma slan: polslana jed ♦ geol. polslana voda voda, ki je mešanica morske in sladke vode; somornica; polslano morje morje, v katerem se mešata morska in sladka voda ♪
  8.      pólslép  -a -o [u̯s] prid. (ọ̑-ẹ̑ ọ̑-ẹ́) knjiž. skoraj slep: polslep starček / polslepe oči ♪
  9.      pólslíšen  -šna -o [u̯s] prid. (ọ̑-í ọ̑-ȋ) knjiž. malo slišen: polslišen jok pólslíšno prisl.: polslišno šepetati ♪
  10.      pólslúžben  -a -o [u̯s] prid. (ọ̑-ȗ) zastar. poluraden: polslužbeno glasilo vlade pólslúžbeno prisl.: polslužbeno zanikati ♪
  11.      polsténka  -e [u̯s tudi ls] ž (ẹ̄) zool. gosenici podobna členasta žival s ščetinami mavričnih barv, ki živi na morskem dnu, Aphrodite aculeata ♪
  12.      polstíti  -ím tudi pólstiti -im [u̯s tudi ls] nedov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj prepletati ali vezati živalska vlakna: polstiti zajčjo dlako; polstiti volno / polstiti loden, tkanino polstèn -êna -o tudi pólsten -a -o: blago je polsteno in kosmateno ♪
  13.      pólstoléten  -tna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star pol stoletja: polstoletni predmeti 2. ki traja pol stoletja: polstoletno obdobje / polstoletna oddaljenost ♪
  14.      pólstolétje  -a [u̯s] s (ọ̑-ẹ̑) doba, ki traja pol stoletja: v zadnjem polstoletju se je marsikaj spremenilo / star. časopis je začel izhajati leta 1928, to je pred polstoletjem pred pol stoletja / zgodovina drugega polstoletja našega štetja ♪
  15.      pólsvét  -á [u̯s] m (ọ̑-ẹ̑) knjiž., zlasti v zahodnih deželah lahkoživi, moralno ne neoporečni višji družbeni sloji: ženska iz pariškega polsveta / meščanski polsvet se je seveda zgražal ♪
  16.      pólsvít  -a [u̯s] m (ọ̑-ȋ) čas, ko začne prehajati noč v dan: oditi ob polsvitu / jutranji polsvit // stanje v tem času, ko se vidljivost nekoliko poveča: v polsvitu je zagledal drevesa; medel polsvit ♪
  17.      pólšina  in polšína -e [u̯š] ž (ọ̄; í) 1. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polšine 2. polšja past: nastavljati polšine ♪
  18.      pólt  -í [u̯t] ž (ọ̑) barva (človeške) kože: imeti belo polt; biti rjave, temne polti / zagorela polt / Afričani črne polti / človek barvne polti ki ni bele rase // površina (človeške) kože, zlasti na obrazu: imeti gladko, lepo, nežno polt; polt brez izpuščajev in peg / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; ekspr. kurja polt ga obliva, spreletava se pojavlja, razširja po telesu, delu telesa navadno zaradi razburjenja, strahu ● zastar. s tem si ne boš rešil polti življenja; zastar. biti do polti premočen do kože ♪
  19.      polténost  -i [u̯t] ž (ẹ̑) nav. slabš. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: vdajati se poltenosti; poltenost in pohotnost / njegovim pesmim so očitali poltenost / čutila je, da je njegova ljubezen predvsem poltenost telesni, spolni užitek ♪
  20.      póltón  -a [u̯t] m (ọ̑-ọ̑) 1. muz. interval male sekunde ali zvečane prime: pri molovski lestvici sta poltona med drugo in tretjo ter peto in šesto stopnjo; za polton zvišan ton / diatonični polton interval male sekunde; kromatični polton interval zvečane prime 2. odtenek določene barve med svetlim in temnim tonom: izkazovati poltone; film dobro zaznava poltone; rdeč, siv polton ♪
  21.      póltrájen  -jna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ā) agr. ki ostane določen krajši čas užiten, dober: poltrajni kruh; poltrajne klobase, konzerve ♪
  22.      póltrák  -a [u̯t] m (ọ̑-ȃ) geom. na eni strani omejena ravna črta: točka deli premico na dva poltraka / negativni, pozitivni poltrak koordinatne osi s koordinatnim izhodiščem na eni strani omejena ravna črta na koordinatni osi, na kateri imajo točke negativne, pozitivne koordinate ♦ mat. številski poltrak na katerem so od števila nič ali negativna ali pozitivna števila ♪
  23.      póltŕden  -dna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ŕ ọ̑-r̄) ki ima stalno obliko in spremenljivo prostornino: vosek, smola in druge poltrdne snovi ♪
  24.      poltrétji  -a -e [u̯t] štev. (ẹ́) izraža število dve in pol: zid je visok poltretji meter; poltretjo uro hoda dve uri in pol / otroci od poltretjega leta naprej ♪
  25.      polúkati  -am dov. (ȗ) zastar. pogledati, pokukati: polukati skozi ključavnico / prve pomladanske cvetlice so že polukale iz zemlje ♪

   25.537 25.562 25.587 25.612 25.637 25.662 25.687 25.712 25.737 25.762  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA