Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (2.512-2.536)



  1.      odfrfoti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) frfotaje odleteti: ptice so odfrfotale kdove kam / listi so odfrfotali na vse strani / ekspr. odfrfotala je iz sobe lahkotno, hitro odšla
  2.      odklopoti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) nav. ekspr. klopotaje oditi: v prevelikih coklah je počasi odklopotal iz hiše / zajahal je in odklopotal v noč
  3.      odkotalíti  -ím dov., odkolil ( í) s kotaljenjem spraviti z določenega mesta: odkotaliti kolo; sodi so se odkotalili po bregu odkotalíti se slabš. s težavo, nerodno oditi: počasi se je odkotalila skozi vrata
  4.      odlétati  -am nedov. (ẹ̑) odletavati: ptiči odletajo / kolesa odletajo od kamenja se odbijajo, odskakujejo
  5.      odlevati  -am nedov. () 1. leteč se oddaljevati: vrane doletavajo in spet odletavajo / lastovke že odletavajo v južne kraje / letala so odletavala v presledku petih minut 2. zaradi sile prenehavati biti na prvotnem, navadnem mestu: gumbi so zapovrstjo odletavali / listje že odletava odpada 3. ekspr. odbijati se, odskakovati: kamenje je odletavalo od zidu / voz je odletaval po kamenju / suvala je z nogami, da ji je krilo odletavalo
  6.      odlótati  -am dov. (ọ̑) teh. narediti, da kaj preneha biti zalotano: odlotati spoj
  7.      odmelen  -lna -o prid. () ki je za odmetavanje: odmetalna priprava ♦ agr. odmetalni izkopalnik izkopalnik z napravo, ki odmetava krompirjeve gomolje
  8.      odmelo  -a s (á) žel. železna priprava, pritrjena na sprednji del lokomotive, za odstranjevanje ovir s tira
  9.      odmétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. odmetavati: odmetati nakopano zemljo / odmetati stare, neuporabne reči ● zastar. zaradi njegovega življenja ga odmeta odklanja, zavrača
  10.      odmeti  -méčem dov., odmêči odmečíte; odmêtal (á ẹ́) 1. z metanjem spraviti z določenega mesta: odmetati seno, zemljo; odmetati sneg izpred hiše 2. z metanjem narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odmetali so orodje in utrujeni sedli / letala so odmetala bombe spustila; ekspr. odmetala je s sebe vso obleko popolnoma se je slekla 3. izločiti kot neuporabno: odmetal je stare obleke; odmetati oškrbljeno posodo odmeti se igr. dati, položiti na stran karto, ki ne daje možnosti vzetka: dobro se je odmetal
  11.      odmevanje  -a s () glagolnik od odmetavati: malomarno odmetavanje odpadkov / odmetavanje bomb na sovražnikovo ozemlje
  12.      odmevati  -am nedov. () 1. z metanjem spravljati z določenega mesta: odmetavati slamo, sneg, zemljo; odmetavati z lopato 2. z metanjem delati, da kaj preneha biti pri osebku: vojaki so odmetavali orožje in se predajali / zavezniška letala so odmetavala borcem hrano in orožje spuščala 3. izločati kot neuporabno: krovci odmetavajo razbito opeko; odmetavati časopisni papir; kar je vredno, si pridržuje, drugo odmetava 4. redko postajati revnejši za kako stvar; izgubljati: vrbe žalujke že odmetavajo liste ● zastar. odmetavati resnico odklanjati, zavračati
  13.      odmótati  -am tudi odmoti -ám dov. (ọ̄; á ) 1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odmotati mreže; odmotati štreno ∙ ekspr. odmotati problem, uganko rešiti, razrešiti 2. knjiž. odviti: odmotati nit z navitka; odmotati vrvico / odpela si je plašč in odmotala šal / odmotati škatlo; odmotati kruh iz papirja odmótati se, tudi odmoti se ekspr. počasi, nerodno oditi: otrok se je odmotal na dvorišče
  14.      odmovati  -am nedov. () 1. delati, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odmotavati štreno ∙ ekspr. dogajanje se ves čas logično odmotava razvija, razpleta 2. knjiž. odvijati: odmotavati nit s klobčiča / odmotavati klobčič / odmotavati povoj z ranjene noge; papir se mu odmotava
  15.      odpeketi  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) peketaje se oddaljiti: konja sta odpeketala po gladki cesti / zajezdil je konja in odpeketal / ekspr. jutri odpeketa v tujino odide, odpotuje
  16.      odpeti  -ám dov.) ekspr. oditi: naglo se obrne in odpeta; medved je odpetal v gozd
  17.      odplétati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odpletati kito, trak; jermeni na opankah so se začeli odpletati // odstranjevati iz česa spletenega: odpletati trakove iz kit ∙ s krvavečimi rokami je odpletal robidovje s sebe trgal, odvijal; publ. njeno otroštvo se je odpletalo v predmestju je potekalo
  18.      odprhútati  -am dov., tudi odprhula (ū) prhutajoč odleteti: goloba sta odprhutala; sova odprhuta v temo
  19.      odrájtati  -am dov. (á) nižje pog. 1. plačati, poravnati: odrajtati davek, najemnino; za hrano mu še mora odrajtati 2. opraviti, narediti: odrajtati vojaški rok
  20.      odropoti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) 1. ekspr. ropotajoč se oddaljiti: tovornjak, vlak odropota; odropotati s postaje proti mestu, po kolovozu / odropotal je z vozičkom na trg / vstal je in odropotal iz sobe; šolarji odropotajo po stopnicah 2. prenehati ropotati: stroji so odropotali
  21.      odsvek  -vka m () krajši, vsebinsko zaključen del besedila, ki se začenja v novi vrsti, navadno s presledkom: zaključno poglavje ima pet odstavkov; dolg, kratek odstavek / narediti odstavek začeti pisati v novi vrsti in navadno nekoliko proti desni // krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela: prebral je nekaj odstavkov in odložil knjigo; pet odstavkov zna na pamet / zaigrati nekaj odstavkov iz znane opere ◊ alp. daljši del plezalne smeri
  22.      odsven  -vna -o prid. (ā) v zvezah: avt. odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; žel. odstavni tir tir za železniška vozila, ki so za določen čas izločena iz prometa
  23.      odstavítev  -tve ž () glagolnik od odstaviti: zahtevati odstavitev direktorja; odstavitev s položaja / odstavitev pujskov
  24.      odsviti  -im dov.) 1. spraviti zlasti posodo z določenega mesta, položaja, kjer je s kakim namenom: ko je škaf poln mošta, ga odstavijo; odstaviti lonec z ognja; odstaviti na rob štedilnika / pil je in steklenice dolgo ni odstavil od ust / kuhano jed odstavimo 2. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: odstaviti direktorja / odstaviti koga s položaja 3. prenehati hraniti s svojim mlekom: psica je odstavila mladiče / ekspr. odstaviti dojenčka prenehati dojiti / odstaviti od prsi // narediti, da žival preneha dojiti: odstaviti pujske, teletapubl. odstaviti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati; publ. vodstvo je zahtevo odstavilo prenehalo zahtevati odsvljen -a -o: odstavljen funkcionar; odstavljen mladič; biti odstavljen s predsedniškega položaja
  25.      odsvljanje  -a s (á) glagolnik od odstavljati: pristavljanje in odstavljanje / prezgodnje odstavljanje; odstavljanje telet

   2.387 2.412 2.437 2.462 2.487 2.512 2.537 2.562 2.587 2.612  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA