Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (2.437-2.461) 
- nobilitéta -e ž (ẹ̑) 1. zgod., pri starih Rimljanih družbeni sloj z veliko močjo, veljavo zaradi opravljanja visokih državnih služb: pripadnik nobilitete 2. knjiž., redko plemiči, gospoda: provincialna nobiliteta ♪
- nogometáš -a m (á) športnik, ki goji nogomet: nogometaši in košarkarji ♪
- nokôta in nokóta -e ž (ó; ọ̑) bot. travniška rastlina s pernatimi listi in metuljastimi cveti v socvetjih, Lotus: močvirska, navadna nokota ♪
- nostálgičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na nostalgijo: obhajale so ga nostalgične misli / nostalgična pesem otožna nostálgično prisl.: nostalgično se spominja tistih časov ♪
- nostalgíja -e ž (ȋ) knjiž. 1. hrepenenje po domu, domovini; domotožje: v tujini ga je mučila nostalgija / nostalgija po domačem kraju 2. močna, otožna želja po tem, kar je osebek v preteklosti čutil, imel: nostalgija po miru, za preteklimi časi / tistih let se je spominjal z nostalgijo ♪
- nóta -e ž (ọ̑) 1. znak za ton: brati, poznati note; note kvadratne, okrogle oblike; besedilo in note / igrati, peti po notah // ton, ki ga tak znak zaznamuje: še enkrat je zaigral isto noto; glavna, visoka nota; pren. to spoznanje je končna nota romana ∙ ekspr. natepel ga bo po notah zelo; vse gre kakor po notah uspešno, brez zapletljajev 2. mn. knjiga, zvezek s tiskanimi ali pisanimi glasbenimi deli: odpreti note; stojalo za note 3. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: všeč so mu pesmi s cigansko noto / za film je značilna močna osebna nota / posebno, značilno noto daje kraju bližina meje / z oslabljenim pomenom: v pesmi je čutiti domoljubno, elegično noto; moška, trda nota je zazvenela v njegovem glasu; ta barva daje prostoru veselo noto 4. polit. uradno pismeno sporočilo ene vlade, države drugi: izročiti, zavrniti noto / protestna nota; verbalna nota ob ustni izjavi diplomata izročena nepodpisana nota, ki povzema vsebino izjave / diplomatska nota 5. zastar. dopis, sporočilo: pisar je napisal noto rimskemu trgovcu 6. zastar. bankovec: nota za tisoč frankov ♪
- nótabéne in nóta béne medm. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. opozarja na trditev v dostavku; pomni, ne pozabi: notabene: zvečer me ne čakaj; sam.: pripisal je notabene [NB] ♪
- notácija -e ž (á) 1. sistem znakov za zapisovanje glasbe: moderni skladatelji uvajajo nove notacije / glasbena notacija // kar je zapisano s takimi znaki: pri rogu zvenijo toni lahko nad notacijo, pod notacijo 2. v kapitalistični ekonomiki tržna cena česa na borzi: notacija kavčuka je visoka / brati notacije v ceniku ◊ muz. kvadratna notacija na štirih črtah z notami kvadratne oblike, značilna zlasti za koral; menzuralna notacija od 13. do 16. stoletja, ki zaznamuje trajanje tonov; šah. notacija sistem znakov za zapisovanje (šahovskih) potez, partij ♪
- notár -ja m (ā) nekdaj kdor poklicno sestavlja pravne listine z uradno veljavnostjo, izdaja potrdila, overovlja podpise, prepise: iti k notarju; napisali so ženitovanjsko pismo pri notarju; odvetnik in notar ♦ rel. duhovnik cerkvenega sodišča, škofijskega urada, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo ♪
- notariát -a m (ȃ) nekdaj 1. notarski urad: v kraju sta bila sodišče in notariat 2. javna služba notarske dejavnosti: odpraviti notariat; zgodovina notariata / odločiti se za notariat notarski poklic ♪
- notárijuš -a m (á) v Prekmurju, nekdaj kdor vodi administrativne, finančne posle več občin ♪
- notárka -e ž (ā) star. notarjeva žena: jezikava notarka; dacarka in notarka ♪
- notárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na notarje: notarska pisarna / notarski kandidat; opravljati notarski poklic / notarska listina, oporoka ♪
- noveléta -e ž (ẹ̑) lit. novela, zlasti krajša: napisati noveleto ◊ muz. daljša skladba pripovednega značaja, navadno za klavir ♪
- novitéta -e ž (ẹ̑) kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi; novost: ta balet so pripravili kot noviteto v letošnji sezoni / na koncertu so izvajali dve noviteti / knjižne, modne novitete ♪
- nôvonastàl in nôvo nastàl -ála -o [au̯] prid. (ō-ȁ ō-á) knjiž. nedavno nastal, nov: novonastali položaj; novonastala država ♪
- novôta -e ž (ó) knjiž. novost: uvajati novote; važna novota / knjižne novote ♪
- novotár -ja m (á) nav. slabš. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: ti novotarji so izzvali veliko negodovanja; novotarji in konservativci ♪
- novotaríja -e ž (ȋ) nav. slabš. novost: odklanjati, uvajati novotarije; je proti vsaki novotariji; nepotrebne novotarije / šolske novotarije ♪
- novotáriti -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. uvajati novosti: rad novotari ♪
- novotárjenje -a s (á) glagolnik od novotariti: delo je brez problematičnega novotarjenja ♪
- novotárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na novotarje ali novotarstvo: novotarski cilji / novotarski pisatelj ♪
- novotárstvo -a s (ȃ) nav. slabš. uvajanje česa novega zlasti v umetniško, literarno delo: biti proti novotarstvu; zagovornik pesniškega novotarstva ♪
- nôvoustanovljèn in nôvo ustanovljèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) knjiž. nedavno ustanovljen, nov: novoustanovljena gimnazija; novoustanovljeno društvo ♪
- nutácija -e ž (á) astr. periodično nihanje osi vrtenja Zemlje zaradi različne oddaljenosti Zemlje od Lune in Sonca ♪
2.312 2.337 2.362 2.387 2.412 2.437 2.462 2.487 2.512 2.537