Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (24.037-24.061)



  1.      perióha  -e ž (ọ̑) nav. mn., zastar. letno poročilo: gimnazijske periohe
  2.      periskóp  tudi periskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) teh. optična priprava za opazovanje predmeta, ki je navadno nad neposrednim vidnim poljem opazovalca: gledati skozi periskop / periskop podmornice
  3.      peristíl  -a m () pri starih Grkih in Rimljanih s stebri obdano notranje dvorišče ali trg: peristil Dioklecijanove palače
  4.      períšče 2 -a s (í) star. prgišče: zajeti vodo v perišče / dala ji je dve perišči moke / vseh vas je le za perišče
  5.      perivój  -a m (ọ̑) zastar. park: sprehajati se po perivoju
  6.      perjánka  -e ž () knjiž., redko perjanica: junak s frfotavo perjanko / igrati tenis, perjanko
  7.      pérje  -a s (ẹ́) 1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujimzool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico 2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje // star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje
  8.      pérjiče  -a s (ẹ́) star. perje: mladičem je zraslo perjiče / perjiče peteršilja
  9.      perkál  -a m () tekst. gosta, tanka, navadno drobno potiskana bombažna tkanina: kupiti tri metre perkala; bluza, ruta, srajca iz perkala
  10.      perkálast  -a -o prid. () tekst. ki je iz perkala: perkalasta ruta
  11.      pêrla 1 -e ž () pog. biser: prstan s perlo / nosila je steklene perle
  12.      pêrla 2 -e ž () bot., navadno v zvezi dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata: vonj dišeče perle
  13.      perlít  -a m () teh. material v obliki okroglih zrn z veliko poroznostjo, kemično odpornostjo, uporabljan za toplotno izolacijo, mešanice prsti: vreča perlita; omet iz perlita // plošča iz takega materiala: polagati perlit ◊ metal. zgradba jekla, ki vsebuje 0,9 odstotka ogljika ali sive litine glede na razvrstitev ferita in cementita
  14.      permanénca  -e ž (ẹ̑) publ. stalnost, trajnost: permanenca revolucije / vsa vozila so bila v permanenci v stalni pripravljenosti; seje so imeli skoraj v permanenci neprenehoma, nepretrgoma
  15.      permanénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje; stalen, trajen: tak sistem ne sme postati permanenten; občasne in permanentne naloge / publ.: načelo permanentne revolucije; skrb za permanentno izobraževanje delavcev ♦ fiz. permanentni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti // nenehen, neprestan: imeti permanenten vpliv na koga; permanentna kriza gledališkega ustvarjanja permanéntno prisl.: dvorana je permanentno zasedena
  16.      permanganát  -a m () kem., navadno v zvezi kalijev permanganat temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina kalijevega permanganata
  17.      permeabílnost  -i ž () knjiž. sposobnost omogočanja prehoda, zlasti tekočinam; prepustnost: povečati permeabilnost / permeabilnost celične membrane, opne, pergamentafiz. magnetna permeabilnost razmerje med gostoto magnetnega polja v snovi in gostoto magnetnega polja v praznem prostoru
  18.      pérnast  -a -o prid. (ẹ̑) redko pernat: pernasta blazina
  19.      pérnat  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero, perje: a) pernate in dlakave živali / pernat čop / spi samo na pernati blazini / mehka pernata postelja / ekspr. lahki pernati oblaki b) pesa je zelo pernatabot. pernati list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz osrednje žile; lov. pernata divjad; zool. pernati koralnjak morski ožigalkar z osmimi pernatimi lovkami okoli ustne odprtine, Octocorallia pérnato prisl.: pernato mehek ♦ bot. pernato deljeni list list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v ploskev navadno podolgovatega lista
  20.      pérnatokŕp  -a -o prid. (ẹ̑- ẹ̑-) bot., v zvezi pernatokrpi list list z zarezami, ki segajo v ploskev navadno podolgovatega lista največ do četrtine
  21.      pérnica  -e ž (ẹ̑) s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice ∙ star. spati na pernicah na mehkem, udobno
  22.      peró  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem 2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa // taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom // v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero 3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti 4. vzmet: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero 5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero ● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnikles. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea
  23.      pêroksíd  in peroksíd -a m (-; ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika: barijev, natrijev, vodikov peroksid
  24.      perón  -a m (ọ̑) prostor na železniški postaji, od koder je mogoč dostop do vlakov: peron je bil poln ljudi; iti na peron; postaja ima več peronov / čakali so na tretjem peronu
  25.      peronízem  -zma m () polit. politično gibanje v Argentini, ki se zavzema za gospodarski in socialni napredek dežele, imenovano po ustanovitelju Peronu: zagovorniki peronizma

   23.912 23.937 23.962 23.987 24.012 24.037 24.062 24.087 24.112 24.137  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA