Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (23.862-23.886) 
- patolóškost -i ž (ọ̑) knjiž. patološko stanje: na bolniku je opaziti patološkost; pren. dekadenca in patološkost v umetnosti ♪
- pátos -a m (ȃ) pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: odigrati vlogo brez patosa; s patosom je pripovedoval o svojih uspehih; deklamatorski patos; ekspr. nabrekel patos / ekspr. vse čustvo je bilo le sentimentalen patos ♪
- patriárh -a m (ȃ) 1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh srbske pravoslavne cerkve 2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh 3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike ♪
- patriarhálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na patriarhat 1: patriarhalna ureditev prvotne družbe / patriarhalna družina; patriarhalno gospodarstvo / patriarhalni odnosi 2. ekspr. idiličen, idealiziran: spomini na nekdanje patriarhalno življenje 3. ekspr. nesodoben, zastarel: imel je patriarhalne nazore o vzgoji ● ekspr. pri tej hiši vlada patriarhalni red odloča, ukazuje mož; ekspr. pisatelj je dočakal patriarhalno starost zelo visoko ♪
- patriarháličen -čna -o prid. (á) zastar. patriarhalen: patriarhalična družina / patriarhalično življenje ♪
- patriarhát -a m (ȃ) 1. soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji očetje: nastanek patriarhata; matriarhat in patriarhat 2. zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarhat ♦ rel. oglejski patriarhat ♪
- patriarhíja -e ž (ȋ) zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: srbska patriarhija ♪
- patríca -e ž (ȋ) strojn. zgornji del orodja za stiskanje, štancanje: patrica se je pokvarila ◊ tisk. kos kovine z reliefno izrezano črko, po kateri se izdela tiskarska črka ♪
- patriciát -a m (ȃ) knjiž. patriciji: sodstvo je bilo v rokah patriciata; mestni patriciat // patricijski naslov: dosegel je patriciat ♪
- patrícij -a m (í) 1. pri starih Rimljanih pripadnik bogatega, vplivnega družbenega sloja: sodstvo in magistrature so bile v rokah patricijev; plebejci in patriciji 2. v srednjem veku pripadnik meščanskega sloja, zlasti plemiškega rodu: dubrovniški patriciji; palače ljubljanskih patricijev ♪
- patrimónij -a m (ọ́) zgod., v fevdalizmu dedna zemljiška lastnina, ki prehaja od očeta na sina: velik patrimonij; pren. kulturni patrimonij naroda ♪
- patriótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotska dolžnost / patriotski govor / nastanek patriotskih skupin ♪
- patrón 1 -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo ♪
- patronánca -e ž (ȃ) knjiž. pokroviteljstvo: razstava je bila pod patronanco galerije ♪
- patronát -a m (ȃ) 1. knjiž. pokroviteljstvo, varstvo: prevzeti patronat; imeti patronat nad šolo / biti pod patronatom 2. zgod., nekdaj pravice in obveznosti ustanovitelja beneficija ♪
- patronírati 1 -am nedov. (ȋ) knjiž., redko imeti pokroviteljstvo: predstavnik ustanove je patroniral načrtu ♪
- patrónski -a -o prid. (ọ̑) patronaten, patronatski: deželni stanovi so imeli nad krajem patronsko pravico / patronski gospod ♪
- patrúlja -e ž (ú) skupina vojakov, ki sistematično opazuje, pregleduje položaj, stanje na določenem področju: patrulja je v gozdu opazila sovražnikove čete / graničarska, partizanska patrulja ♦ voj. obhodna patrulja // navadno s predlogom sistematično opazovanje, pregledovanje položaja, stanja na določenem področju: oditi na patruljo; pošiljati vojake na stražo in v patrulje ● publ. ustavila ga je leteča patrulja motorizirana prometna milica ♪
- patrúljen -jna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na patruljo: patruljna služba / patruljni čoln; patruljni obhod; patruljno vozilo vozilo za nadzorovanje in usmerjanje cestnega prometa ter posredovanje pri nesrečah ♪
- patruljírati -am nedov. (ȋ) sistematično opazovati, pregledovati položaj, stanje na določenem področju: s tanki so patruljirali ceste; patruljirati ob meji ∙ pog. vsak dan je patruljiral pred njihovo hišo, da bi jo videl hodil, oprezal ♪
- pavána -e ž (ȃ) star, počasen španski ples v dvodobnem taktu: plesati pavano // skladba za ta ples ♪
- paviljón -a m (ọ̑) 1. pritlična stavba iz lahkega materiala, namenjena zlasti za razstave: ob cesti so postavili paviljon, v katerem bo menjalnica; v paviljonu so odprli razstavo otroških slik; razstavni paviljoni; kioski in paviljoni / upravnik umetnostnega paviljona // navadno pritlična stavba za določeno dejavnost kot del večje celote: šola je dobila dva nova paviljona / infekcijski, kirurški paviljon 2. manjša, navadno okrogla stavba na vrtu ali v parku: po kosilu so počivali v hladnem paviljonu / godbeni paviljon za izvajanje promenadnih koncertov ♪
- paviljónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od paviljon: v paviljončku so bile razstavljene pletenine / v parku je stal lesen paviljonček ♪
- paviljónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na paviljon: paviljonska razstava / paviljonska samopostrežna trgovina; šola je pritlična in paviljonska ♦ grad. zgradba paviljonskega tipa ♪
- pavkíst -a m (ȋ) muz. kdor igra pavke: po koncertu so čestitali odličnemu pavkistu ♪
23.737 23.762 23.787 23.812 23.837 23.862 23.887 23.912 23.937 23.962 
