Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (23.637-23.661)


  1.      palúba  in páluba -e ž (ȗ; ā) krov: iz kabine sta odšla na palubo; ograja palube / ladijska paluba / glavna paluba; spodnja paluba; vodja palube ♪
  2.      palúdje  -a s (ȗ) nar. naplavljeni drobir: po povodnji je tam ležalo mnogo paludja ♪
  3.      pámet  -i ž (á) 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje pamet; poslušati, ubogati pamet; zaradi nesreče je bil čisto ob pamet; sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; spraviti dekle k pameti; biti pri čisti, pravi, zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / ekspr.: zaradi starosti ga zapušča pamet razum; glej, da ti ne bo prevelika pamet v škodo bistrost, nadarjenost; premišljenost, preudarnost; ko bi imel boljšo pamet, bi si to zapomnil spomin; po njegovi pameti je prav po njegovem mnenju; star. do zadnjega je bil pri pameti zavesti; star. nisem več te pameti tega mnenja / kot opozorilo, svarilo ljudje, pamet // ekspr., s prilastkom človek glede na svoje dojemanje, razsojanje: prepričaj kmečko pamet o tem, če moreš; njena ženska pamet tega ne more odobravati 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi po pameti, s pametjo premišljeno, razsodno: presojati, ravnati po pameti; delati s pametjo / piti po pameti zmerno ● ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; ekspr. končno ga je srečala pamet je začel premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; ekspr. to mi ni padlo, prišlo na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; na pamet govoril je na pamet ne da bi si pomagal z vnaprej sestavljenim, napisanim besedilom; računal je na pamet ne da bi si računske operacije pisal, ne da bi uporabljal pripomočke; ekspr. to trdiš na pamet brez dokazov, ustreznih podatkov; učiti se na pamet tako, da se besedilo zapomni dobesedno; znati pesem na pamet tako, da jo je mogoče povedati dobesedno; ekspr. take povodnji človeška pamet ne pomni ljudje ne pomnijo; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten; pog. bolj počasne pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. niti na konec, na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. imej pamet, fant, (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar vsakemu tisto, česar nima; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat ♪
  4.      pámeten  -tna -o prid., pámetnejši in pametnéjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače; fant je pameten, lahko se zanesete nanj; premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno // ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni; ni dovolj pameten, da bi to razrešil // ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči 3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten; pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten 4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način; vse do pametne mere; priti ob pametni uri; daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno pámetno prisl.: pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš pámetni -a -o sam.: pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel ♪
  5.      pámetiti  -im nedov. (á ā) star. spominjati se, pomniti: njegove navade še pametim / delal je v tej hiši, odkar pametim že zelo dolgo ♪
  6.      pámetnik  -a m (á) ekspr. pameten človek: tako bi ravnal vsak pametnik ∙ knjiž. neodgovorni pametniki izobraženci ♪
  7.      pametnjákovič  -a m (á) iron. kdor se dela pametnega: kje je zdaj ta pametnjakovič; širokoustenje pametnjakovičev ♪
  8.      pametovánje  in pámetovanje -a s (ȃ; á) glagolnik od pametovati: pametovanje dogodkov / pusti tako pametovanje ♪
  9.      pametováti  -újem in pámetovati -ujem nedov. (á ȗ; á) star. spominjati se, pomniti: ali še pametujete, kaj se je zgodilo lani v tem času / odkar ljudje pametujejo, je tako že zelo dolgo ● knjiž., redko o čem ste pametovali razmišljali, razglabljali pametujóč -a -e: pametujoči ljudje ♪
  10.      pamflét  -a m (ẹ̑) sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek, sramotilni spis: pisati politične pamflete; pamflet proti voditeljem nekaterih strank; ta roman je pamflet na zaostalost ♪
  11.      pàmž  pámža m (ȁ á) pog., slabš. otrok: ta pamž je razvajen / pamžev ni imela / nezakonski pamž ♪
  12.      panacéja  -e ž (ẹ̑) po verovanju v starem veku zdravilo proti vsem boleznim: to rastlino so imeli za panacejo; pren., knjiž. odkriti pedagoško panacejo ♪
  13.      pánama  -a m, tudi neskl. (ȃ) 1. tkanina, navadno za vezene bluze, moške srajce: bluza iz belega panama / bombažni, volneni panama 2. slamnik iz zelo tankih rastlinskih vlaken: v predsobi je odložil panama in palico; neskl. pril.: panama slamnik; panama tkanina ♦ tekst. vezava panama vezava, pri kateri se vežeta vsaj po dve podolžni in dve prečni niti ♪
  14.      pánati  -am dov. in nedov. (ȃ) nižje pog. ukrotiti, obvladati: tega človeka bo težko panati / panala ga je s svojim mirnim glasom ∙ zastar. panati bolezen zagovoriti ♪
  15.      pánda  -e tudi -a m (ȃ) zool., navadno v zvezi veliki panda medved tibetanskih džungel, ki se hrani z bambusovimi vršički, Ailuropoda melanoleuca: rjovenje pande; neskl. pril.: medved panda ♪
  16.      pandemónij  -a m (ọ́) knjiž. veliko trpljenje, bolečina, grozota; pekel: v srcu nositi pandemonij / pandemonij strasti ♪
  17.      panegírik  -a m (í) knjiž. govor, sestavek, ki zelo poveličuje, slavi kako osebo, pojav: panegirik svobodi; napisal je panegirik nanj // kdor piše take govore, sestavke: bil je znan kot panegirik ♪
  18.      panél  -a m (ẹ̑) 1. žarg. panelna plošča: sestaviti kaj iz panelov / prostor so predelili s paneli 2. arhit. uokvirjena plošča v stropni, stenski leseni oblogi ali v vratih: paneli z ornamenti 3. publ. posvetovanje načrtno izbrane skupine oseb o delovnih, raziskovalnih načrtih: organizirati panel; sodelovati na panelu; neskl. pril.: v panel diskusiji so sodelovali pomembni glasbeni delavci; panel plošča ♦ grad. panel gradnja panelna gradnja ♪
  19.      panélen  -lna -o prid. (ẹ̑) les., navadno v zvezi panelna plošča plošča, narejena pod pritiskom iz letvic in fenolnih smol, lepil in oblepljena s furnirjem: proizvodnja panelnih plošč; panelne in iverne plošče ● publ. panelna diskusija, razprava diskusija, razprava o določenem vprašanju, problemu ◊ grad. panelna gradnja gradnja, pri kateri so nosilni zidovi iz montažnih ploščatih elementov ♪
  20.      pánevrópski  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na vse Evropejce ali vso Evropo: panevropsko gibanje / njeno ustanovitev je spremljalo panevropsko navdušenje ♪
  21.      pángermán  -a m (ȃ-ȃ) pristaš pangermanizma: navdušen pangerman ♪
  22.      páničar  -ja m (á) nav. ekspr. kdor povzroča upadanje, izgubljanje poguma, zmedo: paničarji širijo vznemirljive novice; obračunati z nergači in paničarji // kdor se hitro, navadno neupravičeno prestraši in nerazsodno, zmedeno ravna: ne bodi tak paničar; paničarji niso mogli biti partizanski kurirji ♪
  23.      pánika  -e ž (á) nenaden, velik strah, ki zajame navadno večje število ljudi in povzroči zmedo, nerazsodno ravnanje: vojake je zajela panika; zgrabila me je panika; nalesti se panike; premagati paniko / izzvati, stopnjevati paniko; širiti paniko med ljudmi // nav. ekspr. zmeda, nered: nastala je splošna panika; v paniki se je izgubil / bežati v popolni paniki ∙ pog. ne delaj, ne zganjaj panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem ♪
  24.      pánj  -a m (ȃ) 1. zaboju podobna priprava za bivanje čebel: čebele letajo iz panja; v panju brenčijo, šumijo čebele; panj čebel; v dvorani šumi kakor v panju; v pristanišču je bilo živo kot v panju / čebelni panj // čeb. biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; čebelja družina: panj roji; dodajati panjem matice 2. nerazsekan večji kos debla: na ognjišču so goreli panji; daj še dva panja na ogenj ∙ iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno // po podiranju drevja preostali del debla; štor: izkopati, ruvati panje; stal je kakor panj ◊ čeb. eksportni panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče; nakladni panj iz naklad; les. prodati les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana ♪
  25.      pánjevec  -vca m (ȃ) 1. gozd. drevo, zraslo iz poganjka na panju: posekati panjevce // gozd iz takih dreves: prodal je več arov panjevca 2. nar. večje poleno, panj: cepiti hrastove panjevce ♪

   23.512 23.537 23.562 23.587 23.612 23.637 23.662 23.687 23.712 23.737  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA