Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (2.337-2.361)



  1.      nataknítev  -tve ž () glagolnik od natakniti: nataknitev prstana
  2.      natakníti  in nakniti -em dov. ( á) 1. spraviti kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natakniti meso na raženj; natakniti na konico noža, na vilice; obleka se ji je nataknila na žebelj / razjarjen bik ga je nataknil na roge / nataknili so ga na kol zlasti v srednjem veku mučili so ga, usmrtili z nataknitvijo na ošiljen kol 2. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: natakniti volu jarem na vrat; nataknil ji je prstan; natakniti otroku rokavice; natakniti si masko; ekspr. nataknil si je očala na nos / paznik mu je nataknil lisice 3. ekspr. obleči, obuti, navadno hitro: še čevlje nataknem, pa grem; natakniti si hlače, obleko ● ekspr. žena mu je nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. preveč je govoril, pa so mu nataknili nagobčnik mu prepovedali govoriti, razširjati svoje mnenje naknjen -a -o 1. deležnik od natakniti: na raženj nataknjen piščanec 2. ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: pogosto je nataknjen; prisl.: pusti me, je rekel nataknjeno
  3.      naknjenost  -i ž (á) ekspr. nerazpoloženost, razdražljivost: nataknjenost ga je minila; v glasu mu je zvenela nataknjenost
  4.      natalitéta  -e ž (ẹ̑) število, ki pove, koliko (živih) otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev, rodnost: nataliteta pada, raste; dežela ima nizko, visoko nataliteto; nataliteta je večja kot mortaliteta
  5.      natalíti  -ím dov., nalil ( í) teh. 1. s taljenjem priti do določene količine česa: nataliti nekaj kositra 2. nekoliko staliti: vročina je natalila kontakte
  6.      nalnost  -i ž () redko nataliteta, rodnost: natalnost pada
  7.      nančen  -čna -o prid., nančnejši () 1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti: natančen delavec, uslužbenec; učitelj je zelo natančen, pretirano natančen; ekspr. ne bodi tako prekleto natančen; ta človek je natančen kot stroj / pri delu je natančen // narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje 2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: natančna analiza, preiskava; potrebna je natančnejša kontrola vseh naprav; natančno merjenje / natančno navodilo / natančnejša obrazložitev sodbe 3. ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje: natančnega časa, datuma se ne spominjam; napisati natančen naslov; natančen opis dogodka; imeti natančne podatke / natančen načrt; natančna risba / račun ni natančen // ki se ujema z originalom: natančen prepis pogodbe nančno 1. prislov od natančen: natančno analizirati snov; natančno določiti, predpisati; predstava se prične natančno ob petih točno ob petih / meriti čas na sekunde natančno; škodo so ocenili precej natančno 2. nav. ekspr. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo: natančno tako sem povedal; zgodilo se je natančno desetega maja / dela potekajo natančno po načrtu / ponovil je vse do pike natančno; do minute natančno prihaja v službo ● ekspr. stvari ni treba jemati tako natančno čisto tako, kot je rečeno ali zapisano
  8.      nančnež  -a m () ekspr. natančen človek: natančnež bi odkril še kako pomanjkljivost; fant je pretiran natančnež
  9.      nančnost  -i ž () lastnost, značilnost natančnega človeka: všeč mi je njegova natančnost / učenje strojepisja zahteva natančnost in vztrajnost; pretirana natančnost pri delu / ekspr. svoje delo opravlja z matematično natančnostjo / natančnost merjenja; natančnost zapisnika
  10.      nanek  -nka -o prid. () knjiž. natančen: v vseh stvareh je zelo natanek / spomniti se natankega datuma; prim. natanko
  11.      nankati  -am dov. () pog. natočiti gorivo: črpalkar mu je natankal bencin in zamenjal olje / natankal je dvajset litrov
  12.      nanko  prisl. () 1. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno: natanko to sem povedal; natanko tako se je zgodilo; stal bo natanko sredi sobe / slavnost poteka natanko po načrtu 2. ekspr. izraža, da je upoštevano, zajeto vse, tudi podrobnosti: natanko poučen o stanju; natanko razložiti / do sekunde natanko preračunan mrk; stvar si oglej malo bolj natanko / ne razumem vas natanko čisto, popolnomapog. tu nismo tako natanko nismo tako strogi; ne pričakujemo tako velike obzirnosti, pozornosti; ekspr. stvari ni treba jemati tako natanko čisto tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. natanek
  13.      natéhtati  -am dov. (ẹ̑) s tehtanjem priti do določene količine česa: natehtati kilogram sladkorja
  14.      navŕtanje  -a s () glagolnik od navrtati: navrtanje deske
  15.      navŕtati  -am dov. () 1. z vrtanjem narediti luknjo, luknje: navrtati desko, sod; navrtati s svedrom / navrtal je preveč lukenj 2. z vrtanjem načeti: desko je samo navrtal / navrtali so mu čoln, da se je potopil 3. publ. z vrtanjem priti do česa: navrtati nafto, vodo / navrtati nov vrelec; pren., ekspr. navrtal je nov vir dohodkov ∙ pog. navrtati koga za denar z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem pripraviti koga, da dá denar navŕtan -a -o: navrtana stena
  16.      nažéhtati se  -am se dov. (ẹ̑) pog., slabš. napiti se (alkoholne pijače): nažehtati se vina / v gostilni so se ga nažehtali
  17.      neándertalec  -lca [der in dǝr] m (á) antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz mlajšega pleistocena: najdišče neandertalcev
  18.      neándertalski  -a -o [der in dǝr] prid. (á) nanašajoč se na neandertalce: neandertalsko najdišče / neandertalska rasa / neandertalski človek
  19.      nèčistôta  -e ž (-ó) kar je nasprotno, drugačno od čistote: nečistota kemikalij; nečistota semena ♦ elektr. nečistote v polprevodnikih primesi, dodane za dosego določene lastnosti
  20.      nèčŕtan  -a -o prid. (-) nasproten, drugačen od črtanega: nečrtan(i) papir, zvezek
  21.      nèdopítan  -a -o prid. (-) ki ni dopitan: nedopitana živina
  22.      nedosjanje  -a s (ā) zastar. pomanjkanje, primanjkovanje: nedostajanje vode / nedostajanje znanja
  23.      nedosjati  -am nedov. (ā) zastar. manjkati, primanjkovati: za tako trditev mu nedostaja dokazov
  24.      nedostek  -tka m () zastar. pomanjkljivost: odpraviti nedostatke; delo je polno nedostatkov // pomanjkanje, manjkanje: bolezen zaradi nedostatka vitaminov
  25.      nedosten  -tna -o prid. (ā) zastar. pomanjkljiv, nepopoln: nedostatni podatki; navodila so bila nedostatna

   2.212 2.237 2.262 2.287 2.312 2.337 2.362 2.387 2.412 2.437  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA