Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (22.687-22.711)



  1.      ónikraj  predl. (ọ̑) star. onkraj: hiša stoji v bregu onikraj vode
  2.      ónikrat  prisl. (ọ̑) star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onikrat sem ga srečal
  3.      óniks  -a m (ọ̑) poldrag kamen z belimi in črnimi progami: prstan z oniksom / pepelnik iz oniksa
  4.      onkológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za onkologijo: poslati pacienta k onkologu
  5.      ónkraj  prisl. (ọ̑) izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: onkraj je že pomlad, tu pa še zima; onkraj se svet spušča k reki / sekiri odgovarja z onkraj kladivo z one straniekspr. je že onkraj mrtev
  6.      ónkraj  predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: onkraj ograje so nasajene astre / ponesli so našo pesem onkraj morja / ljudje z onkraj meje ∙ ekspr. upanje na srečo onkraj groba po smrti
  7.      ónkrajen  tudi ónkrájen -jna -o prid. (ọ̑; ọ̑-) 1. knjiž., redko onstranski: onkrajni svet 2. star. drugi, nasproten: strel se razlega po skalovju onkrajnega brega
  8.      onód  prisl. (ọ̄) zastar. tam: onod nikoli ni sonca; srečeval je tlačane, ki so šli onod na delo / prišel je od onod odonod
  9.      onodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. takraten: iz knjige spoznamo mišljenje in življenje onodobnih ljudi; onodobno slikarstvo
  10.      ónokraj  prisl. (ọ̑) star. onkraj: od onokraj se je slišal klic
  11.      ónokraj  predl. (ọ̑) star. onkraj: mlin je onokraj potoka
  12.      onomatopéja  -e ž (ẹ̑) lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo
  13.      onomatopoíja  -e ž () lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo: onomatopoija in druge glasovne figure
  14.      ónostran  prisl. (ọ̑) star. onstran: pokazal je na hiše onostran / klic prihaja od onostran
  15.      ónostran  predl. (ọ̑) star. onstran: onostran vasi je gozd
  16.      ónstran  prisl. (ọ̑) izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: na tem bregu živijo tako, onstran pa drugače / ko so prišli onstran, je bilo že prepozno / glas prihaja kakor od onstran
  17.      ónstran  predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: tudi onstran Karavank so Slovenci / preselil se je onstran reke / meglice se vlečejo z onstran Save ∙ knjiž. njegovi junaki hočejo biti onstran dobrega in zlega ne priznavajo etičnih načel
  18.      ontologíja  -e ž () filoz. filozofska disciplina, ki obravnava osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti: gnoseologija in ontologija / eleatska, idealistična, materialistična ontologija // s prilastkom načela, ki obravnavajo osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti česa: ontologija sveta / ontologija duha, volje
  19.      oolít  -a m () petr. kamnina, sestavljena iz jajčastih drobnozrnatih skupkov, zlepljenih med seboj z vezivom
  20.      òp  medm. () pog. 1. izraža zavrnitev: op, tako pa ne bo šlo 2. izraža opravičilo: ko se je zadel obenj, je zamrmral: op
  21.      opádati  -am nedov.) knjiž., redko upadati, usihati: voda opada / število letalskih nesreč opada ∙ zastar. listje opada odpada
  22.      opájati  -am nedov. (ā) 1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem 2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost opájati se biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine ∙ knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje opajajóč -a -e: opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota
  23.      opál  -a m () drag kamen prelivajočih se barv in steklenega sijaja: prstan z opalom ◊ min. mlečni opal mlečne barve in motnega sijaja; tekst. opal fina bombažna tkanina mlečne barve in motnega leska
  24.      opálast  -a -o prid. () mlečno, motno bel: gosta opalasta megla
  25.      opalescénca  -e ž (ẹ̑) fiz. spreminjanje barvnih odtenkov kot pri opalu: modrikasta opalescenca

   22.562 22.587 22.612 22.637 22.662 22.687 22.712 22.737 22.762 22.787  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA